Matoz je prepričan, da je treba "redefinirati obstoječo organiziranost uprave kriminalistične policije", kjer deluje tudi Nacionalni preiskovalni urad. Proces preiskovanja kaznivih dejanj mora po Matozovih besedah temeljiti na regionalizaciji kriminalistične policije, s čimer bi z obstoječim številom kriminalistov povečali učinkovitost.

Verjetni bodoči minister in odvetnik Matoz bo posebno pozornost namenil boju proti korupciji. Dejal je, da bodo pri tem sodelovali z novim organom Skok, ki "bo ustanovljen v kratkem".

Matoz je v izjavi za medije po potrditvi dejal, da se o menjavi generalnega direktorja policije še ni odločil. "Ko bom zadosti ocenil možne kandidate, se bom tudi odločil za menjavo," je dejal.

V razpravi so poslanci kandidatu zastavili več vprašanj, med drugim glede ravnanja v primeru migracij, zagotavljanja varnosti, domnevnega konflikta interesov ob imenovanju na ministrsko mesto, pa tudi glede plačnega sistema v javni upravi.

Poslanca iz vrst SDS Žana Mahniča je zanimalo, kako bo Matoz ravnal v primeru afere Black Cube. Matoz je pri tem zagotovil, da so razmerja med ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem policije jasno zakonsko definirana, prav tako med ministrstvom in policijo. "To bom strogo spoštoval. Minister lahko daje usmeritve policiji, ne sme pa se vmešavati v konkretne policijske postopke," je izpostavil.

Matoz sicer ni seznanjen s konkretnimi dejstvi, se mu pa zdi, da se zadeva Black Cube ne preiskuje dovolj hitro.

Mahniča je še zanimalo, kako bo policija ravnala ob morebitnih protestih. Ob tem je izrazil pričakovanje do dviga ugleda poklica policista in s tem zaupanja javnosti v policijo.

Glede ugleda policistov se je Matoz strinjal, da ga je treba povrniti, "ne moremo dovoliti, da se policisti bojijo uporabiti pooblastila zaradi medijskih pritiskov, nerazumevanja vodstvenega kadra". Zagotovil je, da bodo imeli policisti popolno podporo in zaščito, če bodo ravnali zakonito in strokovno pravilno.

Glede ravnanja policije v času morebitnih protestov pa Matoz meni, da je izražanje stališč na protestih dovoljeno do meje, ko pride do ogrožanja pravic drugih. "Če je to vprašanje šlo v smeri uporabe prisilnih sredstev, ki kažejo na vodne tope, zagotavljam, da je to stvar policije, ki bo jasno in strokovno ocenila, katera prisilna sredstva bo uporabila," je navedel. Matoz si sicer želi, da protestov ne bi bilo, prav tako ni pristaš uporabe prisilnih sredstev.

Poslanka iz vrst Svobode Janja Sluga je spomnila, da je Matoz zastopal mandatarja Janeza Janšo in nekatere druge vidne člane SDS v postopkih pred sodišči. Tako Sluga predloga za Matozovo kandidaturo ne vidi kot nagrado za preteklo delo, ampak "bolj v smislu opravljanja nove storitve za mandatarja", ki jo bodo zdaj plačali davkoplačevalci.

Glede napovedi o ureditvi ločenih plačnih sistemov za nekatere vrste poklicev pa je Slugo zanimalo, katerih težav ni mogoče rešiti v okviru enotnega plačnega sistema in kakšne so pričakovane ocene javnofinančnih stroškov.

Matoz je odgovoril, da strokovnih podlag in izračunov nima, to bo sledilo ob pripravi spremembe zakona, je napovedal. Zaveda se, da je težko najti konsenz v enotnem plačnem sistemu, meni pa, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene.

Člani odbora so danes glasovali o ustreznosti kandidata, čeprav je poslanka Svobode Lena Grgurevič kandidatu želela postaviti nova vprašanja. Predsednik odbora Mahnič je kljub temu prešel na glasovanje, pri tem pa dejal, da Grgurevič ni članica odbora.