Rifelj je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom kot eno glavnih nalog ministrstva v prihodnje izpostavila odpravo birokratskih ovir ter pospešitev postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj.

"Zavzemam se za resor, ki bo deloval z ljudmi in za ljudi. To pomeni hitro tam, kjer je to mogoče, in premišljeno tam, kjer gre za trajne posledice za okolje in prostor," je dejala.

Med odprtimi vprašanji ministrstva, ki bodo deležna posebne pozornosti, je omenila ureditev pravnega položaja na področju ravnanja z odpadno embalažo. V luči nedavne odločitve ustavnega sodišča, da predlagani model ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti v zakonu o varstvu okolja, ki predvideva, da je za posamezni tok odpadkov odgovorna ena organizacija, ni v neskladju z ustavo, je napovedala vzpostavitev jasne, zakonite in vzdržne ureditve, ki bo odpravila pravno negotovost.

Med perečimi temami je izpostavila tudi presojo smotrnosti ukinitve koncesij za javno službo urejanja voda. "Cilj je, da izberemo izvedbeni model, ki zagotavlja nadzor države, kakovost, stroškovno učinkovitost in seveda poplavno varnost," je napovedala. Med prednostnimi področji je omenila tudi vzpostavitev mreže regijskih centrov za predelavo zemeljskih izkopov, sedimentov, naplavin ter komposta v t. i. novo zemljo.

Tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci so v razpravi pozdravili temeljito predstavitev kandidatke za okoljsko ministrico. Poslanka Sara Žibrat (Svoboda) je bila, kot je dejala, pomirjena tudi zato, ker s strani Rifelj ni slišala napadov na nevladnike in ker je ta dejala, da odločitev ne bo sprejemala mimo strokovnih presoj. "S tem polagam upanje v njeno nadaljnje delo," je poudarila. Kot zelo dobro in ambiciozno je predstavitev Rifelj ocenila tudi poslanka Andreja Katič (SD).

Na pomisleke, ali bo lahko na čelu okoljskega ministrstva nastopala tudi v vlogi zaščitnice okolja, ne pa zgolj izvajalke ukazov iz energetskega sektorja, gospodarstva in lokalnih skupnosti pri spreminjanju prostorskih načrtov, pa je odvrnila, da poslušanje ukazov ne gre skupaj z njeno osebno naravo. "Odločam se na osnovi tega, katere strokovne podlage so na voljo in na osnovi tega, za kar presodim, da je na koncu dobro, ker nenazadnje sem jaz tista, ki odgovarjam za stvari," je bila jasna.

Člane odbora je med drugim zanimalo, kako bo pospešitev postopkov na področju umeščanja v prostor potekala v praksi, pa tudi usmeritve na področju stanovanjske politike in izgradnje sežigalnic odpadkov. Rifelj je napovedala, da bodo pri postopkih, ki so v pristojnosti okoljskega ministrstva, najprej opravili celoten pregled, da "končno pridemo iz tega gordijskega vozla".

Glede področja stanovanj pa je poudarila, da zagovarja pospešitev gradnje stanovanj, ki jih prevzema država, a da se ta gradijo tudi izven mest in na cenejših gradbenih parcelah. "V kolikor se gradijo v središčih mest, se stroški z neprofitnimi najemninami nikoli ne povrnejo, poleg tega pa obremenjujejo mestna središča," je dejala. Napovedala je tudi iskanje primernih lokacij za gradnjo stanovanj skupaj z lokalnimi skupnostmi.

O nadaljevanju procesa gradnje javnih neprofitnih stanovanj za mlade, ki ga je zagnala vlada v odhajanju, pa je ocenila, da se je v praksi izkazalo, da "na koncu zelo malo mladih družin dobi ta stanovanja". V luči tega se bo nova vlada bolj osredotočila na razbremenitev administrativnih bremen za gradnjo lastnih domov mladih družin. "Tukaj moramo res pristopiti naproti našim ljudem na podeželju oziroma tistim, ki pač želijo ostati in si karkoli zgraditi," je poudarila.

O izgradnji sežigalnic je napovedala, da bodo preučili dosedanje aktivnosti glede podelitve koncesij. Pričakuje, da bodo o izgradnji teh objektov državljani odločali tudi na referendumu. "Mislim pa, da je treba izpeljati korektno kampanjo z dejstvi, kar se tiče sežigalnic, kajti ne moremo obremeniti samo enega mesta, kot je Celje, in vseh odpadkov voziti tja," je še ocenila.

Na vprašanje poslanke Katič, ali bo aktualna vlada morebiti podaljšala letnico izstopa iz premoga, kar je stranka SDS izpostavljala v predvolilni kampanji, je Rifelj odgovorila le, da podpira postopen izstop. "Skupaj s strokovnimi službami moramo preučiti, kakšni dogovori so bili sprejeti s sindikati. Ti se pač morajo spoštovati," je dodala.

Rifelj je napovedala tudi nadaljevanje izvajanja protipoplavnih projektov in investicij, ki jih je začela vlada v odhajanju.

Na vprašanje članov odbora, ali verjame v podnebne spremembe, je odvrnila, da mora biti država z zagotavljanjem finančnih sredstev za reševanje in preventivo pripravljena na vremenske nevšečnosti, kot so suše, toče in poplave, ki se v zadnjih letih pojavljajo, ne glede na to, ali so posledica podnebnih sprememb ali česarkoli drugega.

O morebitni gradnji hidroelektrarn na reki Muri je izpostavila, da si želi najprej ogledati vso dokumentacijo projekta ter se pogovoriti z lokalno skupnostjo in s strokovnjaki. "Dajmo času čas," je sklenila.