Zgodba o pingvinu Marku že desetletja navdušuje Tržačane in obiskovalce mesta. Nenavadni prebivalec tržaškega akvarija je bil znan po tem, da se je brez strahu sprehajal med ljudmi in postal prava mestna znamenitost. Čeprav je poginil leta 1985, ga mesto ni nikoli pozabilo. Marko je postal simbol Trsta in ena najbolj priljubljenih mestnih legend. Njegov spomin danes ohranja bronasta skulptura, nastala po znameniti fotografiji Claudija Ernéja iz leta 1976, na kateri deklica stoji pred Markom in ga zvedavo opazuje.
NAJSLAVNEJŠI PINGVIN V TRSTU: Zakaj Marka ne pozabijo niti po desetletjih? (FOTO)
Trst

Na tržaški rivi ob pomolu Pescheria, tik za nekdanjo ribarnico, danes znano kot Salone degli Incanti, stoji bronasti kip majhnega pingvina in deklice, a le malokdo pozna zgodbo, ki jo pripoveduje. Skulpturo, ki so jo postavili septembra lani, je ustvaril kipar Giorgio Delben, posvečena pa je Marku, legendarnemu afriškemu pingvinu, ki je desetletja veljal za eno najbolj priljubljenih mestnih maskot in postal simbol Trsta.
Markova zgodba se je začela maja 1953, ko je v tržaško pristanišče priplula ladja Europa družbe Lloyd Triestino. Na krovu je bil afriški pingvin vrste Spheniscus demersus, ki so ga ladijski mornarji pripeljali iz Cape Towna v Južni Afriki. Po nekaterih virih so ga rešili, po drugih pa ujeli na skalnati obali in ga odpeljali na ladjo. Ladijski častnik – po nekaterih pričevanjih Pellegrino Bernich – se je nanj tako navezal, da mu je dal ime Marko in ga ob prihodu podaril mestnemu akvariju.

Vendar Marko – kakor so ga klicali vsi, čeprav so šele po smrti z obdukcijo ugotovili, da gre za samico –, ni bil običajen prebivalec akvarija. Živel je v posebnem bazenu, vrata pa so bila zanj odprta. Redno se je sprehajal po rivi in pomolu Pescheria, se kopal v morju ter se nato sam vračal v akvarij, kjer je opazoval obiskovalce. Ribiči so mu metali sveže sardele, otroci so ga božali, fotografi usmerjali objektive vanj, on pa se je postavljal v pozo, kot da bi natančno vedel, kaj se od njega pričakuje.
Sodobniki so ga opisovali kot "pingvina, ki se je imel za človeka". Njegovi edini resnični avtoriteti sta bila čuvaja akvarija Alfredo Tremul in Pietro Contento. Njiju je ubogal, drugim pa je kazal svojo trmasto, a vedno očarljivo naravo.
Doživel je več kot 32 let, kar je za afriškega pingvina izjemno dolgo. Umrl je 27. decembra 1985, kot navaja katalog mestnega muzeja, ki velja za najbolj verodostojen vir. Njegovo telo so preparirali in shranili v Naravoslovni muzej, vendar spomin nanj ni zbledel. Generacije Tržačanov svojim otrokom pripovedujejo o Marku, o tem, kako je hodil po pomolu, kako je čakal ribiške ladje in kako je postal del mesta. Tržaši legendi je posvečena tudi knjiga 'Marco, il pinguino di Trieste' Roberta Covaza, ki dokumentira njegovo zgodbo.

Leta 2021 je mestni svetnik za kulturo Giorgio Rossi predlagal, naj Marku postavijo kip. Prvotni načrt je bil, da bi ga postavili pred vhodom v akvarij ob njegovem ponovnem odprtju. Ker pa se je obnova zavlekla, so se odločili, da ne bodo čakali; kip so 19. septembra 2025 odkrili natanko tam, kjer se je Marko desetletja sprehajal – ob pomolu Pescheria.

Skulptura temelji na fotografiji, ki jo je leta 1976 posnel Claudio Erné. Na njej majhna deklica stoji pred Markom in ga zvedavo opazuje. Delben je ta trenutek ujel v bron. Kip tako ni le spomenik Marku, temveč tudi spomin na odnos med mestom in njegovo nenavadno maskoto – pingvinom, ki je postal mestna legenda in eden najbolj prepoznavnih simbolov Trsta.
