V zadnjih dneh so se na nas večkrat obrnili bralci, ki so se neprijetno 'na štiri oči' srečali s kačo tako rekoč na svojih domovih. V vseh primerih je šlo za črnico, ki je bila opažena v Semedeli. A vse kaže, da so imeli nekateri neprijetna srečanja s črnico tudi v središču Kopra. Čeprav gre za nestrupeno vrsto kače, ki je precej velika, saj meri v dolžino približno meter in pol, takšna srečanja ne minejo brez adrenalina. Če ne drugega, se človek pošteno prestraši, sploh če kač ne pozna in če jo sreča v domači kleti, na parkiranem avtomobilu ali pred vrati svojega doma. Vse našteto se je namreč pripetilo našim bralcem. Kaj bi lahko bil vzrok, da se je v zadnjem času na območju Kopra oziroma Semedele v urbanem okolju pojavilo več črnic, smo vprašali biologinjo Martino Lužnik s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerze na Primorskem (FAMNIT UP).
NAŠLI SMO NAJVERJETNEJŠI VZROK ZA POVEČANO ŠTEVILO SREČANJ S KAČAMI NA OBALI: Bati se morate treh slovenskih kač!
Istra
To je kača, ki je pred nekaj dnevi 'strašila' v Forum baru, na Pristaniški ulici v Kopru.
V Sloveniji prebiva enajst različnih vrst kač, tri so strupene. Gre za mesojede plazilce, ki v toplejših dnevih prilezejo na plano. Martina Lužnik, biologinja na FAMNIT UP, sicer ni seznanjena, da bi se število kač v zadnjem času na Obali močno povečalo. Da so se prebivalci Kopra oziroma Semedele v zadnjih dneh pogosto srečali s črnico, pa Lužnikova pripisuje povsem naravnemu pojavu. "Letos je namreč povečano število glodavcev, s katerimi se črnica prehranjuje. Če je veliko hrane, preživi tudi velik zarod in zelo verjetno je, da je večje število povezano s tem," pojasnjuje Lužnikova. Da bi bila situacija kritična, se Lužnikovi ne zdi verjetno.
"Črnica je velika kača in seveda je vsako bližnje srečanje z njo neprijetno. A moramo se zavedati, da tudi za kačo ni prijetno, če se po pomoti znajde v naši kleti ali kuhinji. Gre za nestrupeno kačo, ki nam ne bo naredila škode, kvečjemu je koristna, saj bo polovila nekaj miši," poudarja Lužnikova. "Črnica za svoje bivanje potrebuje velik prostor, v urbanih okoljih jo lahko najdem v velikih mestnih parkih ali na velikih vrtovih, kjer ima dovolj priložnosti, da se skrije. Gnezdo zelo rada ustvari v suho-kamnitih zidovih, teh pa je v slovenski Istri veliko," še pravi Lužnikova.
Kača, ki je pred desetimi dnevi prestrašila stanovalce na Veluščkovi ulici v Kopru (slika levo). Kača, s katero se je srečal nekaj dni kasneje bralec pri otroškem igrišču na Jenkovi ulici (slika desno).
Katerih kač se moramo bati?
Kače, ki prebivajo v Sloveniji, so poleg črnice še belica, navadni gož, mačjeoka kača, progasti gož, smokulja, belouška, kobranka, laški gad, modras in navadni gad. Strupene kače prepoznamo po cikcakastem vzorcu na hrbtu, imajo kratek rep in ozke zenice. Vendar pozor, nekateri gadi nimajo vzorca ali pa imajo samo prečne proge! Znani so tudi popolnoma črni primerki.
Katere kače živijo na Primorskem?
Progasti gož je največja kača na Slovenskem, zraste do 2,6 metra in živi na Primorskem, v senčnatih, malce vlažnih in toplih prostorih. Njegova hrana so kuščarji, manjši glodavci, ptice in njihova jajca. Navadni gož zraste lahko do dva metra in živi na prisojnih straneh, v grmiščih ali starih stavbah. Njegova hrana so kuščarji, ptice in njihova jajca. Človeku nista nevarna, sta pa ogrožena in zavarovana.
Slepec, ki ne spada med kače, ampak med kuščarje, fotografiran v Semedeli.
Belica živi na suhih območjih, kamnitih mestih, v vinogradih in se prehranjuje s kuščarji, drugimi kačami, kobilicami. Črnico najdemo na Primorskem in Notranjskem, prehranjuje se z malimi sesalci, kuščarji, kačami, ptiči in mladimi zajci. Obe sta zavarovani.
Mačjeoka kača je polstrupena, ker ima v zadnjem delu čeljusti strupnike, da v plen spusti strup, ko ga požira. Človeku ni nevarna in je zavarovana, zraste do metra in pol v dolžino. Najdemo jo na suhih in kamnitih območjih, njena hrana so kuščarji. Smokulja je podobna navadnemu gadu, živi v svetlih gozdovih in na jasah ob poteh. Človeku ni nevarna, je pa zavarovana.
Kot je za naš portal povedala Semedelčanka, je kačo, ki je gasilcem ni uspelo ujeti v njihovi kleti, nato opazila na parkirišču pred blokom, na avtomobilu njenih sosedov. Sicer ni bila prepričana, ali je šlo za isto kačo. Da se ta vrsta plazilcev rada zavleče tudi v avtomobile, dokazuje primer iz Rovinja v začetku junija, ko so gasilci več kot metrskega goža reševali iz avtomobilskega motorja.
Kljub imenu Kobranka ni nevarna slovenska kača, ki zraste do enega metra, živi pa ob ribnikih in tekoči, čisti vodi v nižinah, kjer je bogata vegetacija. Včasih jo najdemo tudi ob morju oziroma ob slanih vodah. Prehranjuje se z ribami, žabami in paglavci. Uvršča se v ranljivo vrsto in je zavarovana. Zavarovana je tudi belouška, ki živi ob vodah, saj so njena hrana dvoživke in ribe. Človeku ni nevarna.
Gad, ki so ga srečali na poti na Golico.
Kače, ki jih ne smete dražiti!
Navadni gad je človeku nevaren. Zraste do 70 centimetrov. Živi na vlažnih in hladnih območjih, kjer so velike temperaturne spremembe, tudi ob planinskih poteh, na jasah, barjih, pašnikih in travnikih. Njegova hrana so mali sesalci, ptiči in dvoživke. Laški gad zraste do 80 centimetrov, njegova hrana je podobna kot pri navadnem gadu, živi pa na suhih in prosojnih mestih. Največja slovenska strupena kača je modras, ki zraste do enega metra. Zanj je značilen rožiček na glavi. Živi na prisojnih, kamnitih področjih, ki so delno zaraščena.