Prva ujeta modra rakovica pri nas marca 2019 v Jernejevem kanalu.

"Pri nas se je ta vrsta raka šele pojavila. Zaskrbljujoče je, ker gre za tujerodno invazivno vrsto. To pomeni, da povzroča ekološko in ekonomsko škodo. Tujerodnih invazivnih vrst je v našem morju okoli deset odstotkov, preostale tujerodne vrste, ki so prisotne v 90 odstotkih, ne delajo nobene škode. Zato jih je potrebno, ko se tujerodne invazivne vrste pojavijo, spremljati," pojasnjuje prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran – Nacionalnega inštituta za biologijo.

Modra rakovica se izredno hitro širi po vsem svetu in velja za eno najbolj invazivnih vrst rakov. V Franciji je bila prvič dokumentirana leta 1900, 1937 je prispela v Egejsko morje, 1949 je omenjena v italijanskem Gradežu. V zadnjih dveh desetletjih je bil najdena na različnih mestih od jadranski obali. V slovenskem morju so jo prvi opazili domači ribiči, ko se je ujela v ribiške mreže.

Rakovica ujeta oktobra 2019 v Strunjanu.

Marca 2019 je bila najdena samica modre rakovice v Jernejevem kanalu, oktobra 2019 še ena samica v Strunjanu in nato aprila 2020, prav tako samica, v Portorožu. Julija 2020 je bilo v Sečoveljskih solinah najdenih pet samic in en samec, nato pa še septembra in oktobra 2021 po ena samica v Fiesi in Piranu ter samec v Pacugu.

Rakovica ujeta aprila 2020 v Portorožu.

Primerki so bili najdeni v plitvem obalnem morju. Gre za vrsto raka, ki je sposoben prenašati izredna nihanja tako temperatur kot slanosti vode. Od kod je zašel k nam, lahko le ugibamo. "Pojavil se je razmeroma pozno. Smo ena zadnjih držav, ki smo ga dobili," razlaga Lipej. Lahko, da je prišel iz italijanskega dela Tržaškega zaliva, lahko je prišel iz Istre ali z ladijskimi balastnimi vodami.

Samec modre rakovice ujet oktobra 2021 v Pacugu.

"Za zdaj je še premrzlo, konec marca in aprila pa bi se že lahko pojavili primeri v našem morju," pravi Lipej. Raziskave piranske morske biološke postaje bodo pokazale, kako nevaren bo ta morski agresivnež v našem okolju. "Niti pri prehranjevanju ni izbirčen. Lahko se hrani z drugimi raki in nevretenčarji, manjšimi ribami, kozicami. Prvič je bil opažen na Jadranu pred letom 1950, potem je izginil, zadnja leta pa se spet pojavlja. Očitno, ko smo v fazi segrevanja, se širi proti severu," ugotavlja Lipej in zaključuje:

Prof. dr. Lovrenc Lipej

"Čeprav je bila modra rakovica doslej najdena le na manjšem številu lokalitet, je njeno pojavljanje in razširjanje smiselno spremljati, še posebej z vidika pridobivanja podatkov o funkcionalni vlogi, ki jo ima ta vrsta v pridnenem prehranjevalnem spletu sredozemskih obrežnih habitatov."