V Sloveniji je bilo v okviru skupne akcije slovenskih in italijanskih organov ter Eurojusta, v kateri so v Italiji odkrili utajo za 84 milijonov evrov davkov, izvedenih 15 hišnih preiskav, osumljene so tudi fizične in pravne osebe iz Slovenije, obravnavajo pa domnevno utajitev za 10 milijonov evrov davkov, so za STA povedali v policiji.
OBSEŽNA PREISKAVA SEGA TUDI V SLOVENIJO: Posamezniki naj bi pri nas utajili za več kot 10 milijonov DDV
Kronika
Evropska agencija za pravosodno sodelovanje Eurojust je v ponedeljek sporočila, da so slovenski in italijanski organi v skupni akciji, ki jo je podprl Eurojust, razkrili shemo utaje davka na dodano vrednost pri trženju tehnoloških in računalniških izdelkov v italijanski pokrajini Kampanija. Pri tem so italijanske oblasti zasegle skoraj 84 milijonov evrov, zaradi domnevne utaje davkov s pomočjo sistema tako imenovanega davčnega vrtiljaka pa preiskujejo 49 osumljencev.
V slovenski policiji so za STA povedali, da v Sloveniji še vedno aktivno poteka predkazenski postopek v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve. Izvedenih je bilo 15 hišnih preiskav pri fizičnih in pravnih osebah, osumljene pa so fizične osebe iz Slovenije in tujine ter pravne osebe iz Slovenije. Obravnavajo davčno utajo v višini več kot 10 milijonov evrov. Ostalih podatkov zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati.
Kot so v ponedeljek še sporočili iz Eurojusta, so preiskave izvedli v šestih podjetjih v Italiji. Slovenski organi so v okviru akcije izdali dva evropska preiskovalna naloga, ki sta omogočila čezmejno zbiranje dokazov. Preiskovalni organi sumijo, da je bilo z namenom utaje davkov izdano večje število računov za neobstoječe transakcije v skupni višini skoraj 500 milijonov evrov. Za to naj bi osumljenci ustanovili lažna podjetja s sedežem v Sloveniji in Estoniji.
Komentiraj
"Slovenski organi so morali vedeti, da je italijanska mafija v državi"
Za povezavo med neapeljsko mafijo in Slovenijo je izvedel v pogovorih, ki jih je na skrivnih lokacijah opravil s Prestierijem, ki od leta 2007 sodeluje z italijanskimi tožilci. Saviano je pojasnil, da so se neapeljski mafijci v Sloveniji najverjetneje skrivali med letoma 2004 in 2006, o podrobnostih pa se je s Savianom pogovarjala RTV-jeva dopisnica iz Rima Mojca Širok.
Ali ti je Prestieri povedal točno obdobje, na katerega se nanaša?
Ne, dal mi je oporne točke. Na primer, govori o mafijski vojni v Secondiglianu. Torej o sredini let 2000.
Govoriva torej o tem, da naj bi med letoma 2005 in 2007 člani klanov iz Secondigliana bivali v Sloveniji?
Seveda, kajti mafijska vojna se je začela leta 2004. Sicer vojna še ni povsem končana, a so se glavni pokoli končali v letih 2006 in 2007. To je torej obdobje, ko je Slovenija zanje, kot pravijo, območje, kjer je lahko bivati.
Kaj natančno ti je o tem povedal?
Pripovedoval mi je, da so v Sloveniji živeli tudi po devet mesecev skupaj, sploh se niso vračali v Neapelj. Slovenijo so imeli za neke vrste štab, iz katerega so upravljali denar, ljudi in orožje. Kaj mislim, ko rečem orožje? To, da so ga kupovali od Srbov in Hrvatov in ga prek Slovenije vozili v Italijo.
Torej ti si prepričan, da se ne moti?
Ne verjamem, da je pomešal Slovenijo in Slovaško. Mislim, da ima vsa ta zgodba en sam cilj: da bi morali slovenski preiskovalni organi zaslišati Prestierija, da bi videli, kakšen je zares položaj. Ne dogaja se mi namreč prvič, da mi italijanski mafijci pripovedujejo o svojem delovanju v drugih državah, te države pa so potem šokirane. Zgodilo se je s Španijo, pa ne le s Španijo, tudi s Francijo, Nemčijo. Jaz ne vem, kako je s tem v Sloveniji, nisem strokovnjak za mafijo v Sloveniji, lahko pa rečem, da so te trditve precej verjetne. Poglejte, Amendolo, bossa iz Torre Annunziate, so prijeli v Sloveniji, Corteseja, člana kalabrijske mafije, ki je izvajal atentate na kalabrijske tožilce, so nedavno zasačili v Sloveniji. Ta je zanje očitno lahek teren.
Zakaj naj bi bila po tvojem mnenju Slovenija in njene institucije za mafijce tako lahek plen?
Iz dveh razlogov: prvi je ta, da protimafijsko delovanje tu ni močno, to se dogaja tudi v drugih državah, na primer v Angliji. Če ni protimafijske centrale, se policija odziva samo na poziv od zunaj; na primer, če neapeljska policija zahteva aretacijo, jo slovenska ali angleška izvedeta. Če pa se to ne zgodi, je težko, da se preiskava začne sama od sebe na licu mesta. In zato je tako območje mafijcem takoj bolj prijazno. To se dogaja tudi v Skandinaviji. Drugi razlog je lahkota, s katero se lahko približajo institucijam. On mi je na primer povedal, da so v Sloveniji uporabljali svoja imena, saj jih policija tam sploh ni iskala. Lahko so kupovali, kar so hoteli, imeli so že utečene kanale. To je za mafijo ključnega pomena. Slovenija je za njih območje, ki ga je lahko osvojiti. On mi je povedal, da so bili tam vsi: Kalabrijci, Casalčani, Srbi, Rusi, Turki. Povedal mi je, da grejo tu čez vsi.
Ne pove ti pa nobenih točnih podatkov, ne imen krajev, ne imen ljudi. Kaj torej meniš o tem, kar pravi? Mu italijanski tožilci verjamejo ali njegove izjave jemljejo z rezervo? Kakšno vrednost ima to, kar pripoveduje?
Mislim si, da gotovo niso dovolj preiskali stvari, o katerih govori. Kot da bi šli samo na hitro čeznje: devet mesecev sem bil v Sloveniji in konec. Slovenski organi so to morali vedeti. O tem ni dvoma. To pa še ne pomeni, da je vsa država to vedela. Ali da je vlada poznala podrobnosti. Lahko je del institucij sodeloval z njimi. Kajti to, kar on opisuje, je dejansko tako, kot če bi se celotna operativna centrala iz Neaplja preselila v Slovenijo. Ne govori o tem, češ, teden dni sem bil v Sloveniji, reče, devet mesecev sem preživel v Sloveniji!
Moje zadnje vprašanje: tvoj članek v rimskem dnevniku La Repubblica nima nobenih drugih virov. Kakšen je bil njegov smisel?
Smisel je ta, da opišem njegovo življenje, njegove zgodbe. Ne pa da govorim o Sloveniji, o tem ga nisem nič spraševal. Sam še vedel nisem, da obstajajo povezave med neapeljsko mafijo in Slovenijo. Smisel je verjetno tudi v tem, da odpiram oči, da slovenske oblasti o tem, kar je povedal, začnejo preiskavo. Kajti on je boss. Tu ne govorimo o nekem vojščaku ali navadnem morilcu. Maurizio Prestieri je človek, ki je skupaj s Paolom Di Laurom in klani z območja Locrija spremenil kriminalno podobo Evrope. Oni so bili tisti, ki so velika mafijska vlaganja s heroina prenesli v kokain, s čimer so Italijani pri tej trgovini postali številka ena. Ne morete ga spregledati, četudi se mogoče kje moti ali pretirava ali je pomešal kraje in datume. Nepredstavljivo je, da informacij, o katerih pripoveduje od leta 2007, še niso nikjer uporabili.