Na direktorja Regionalnega razvojnega centra (RRC) Koper Giuliana Nemarnika letijo očitki, da kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev ostaja na svoji dolgoletni funkciji ter da je nedavno zaposlil svojega sorodnika. Nemarnik je potrdil zaposlitev osebe, "ki je ženin bratranec", a zatrjuje, da pri zaposlovanju vedno sledijo "zakonitim postopkom in načelom transparentnosti, pri čemer izbira kandidata temelji izključno na strokovnih kriterijih, izkušnjah in kompetencah".
OČITKI GIULIANU NEMARNIKU: Zaposlili ženinega bratranca, ne želi se upokojiti, odgovarja pa tako
Koper
Giuliano Nemarnik vodi Regionalni razvojni center (RRC) Koper že vse od leta 2011 in je eden od treh direktorjev, ki so vodili Razvojni center Koper vse od njegove ustanovitve leta 1991. "Od ustanovitve do danes so bili direktorji Regionalnega razvojnega centra Koper Zoran Žagar, Irena Bartolič in jaz, Giuliano Nemarnik," je navedel v odgovorih na naša vprašanja, s čimer je potrdil svojo dolgoletno vlogo na vodilnem položaju RRC, ki ga še vedno zaseda, čeprav že izpolnjuje pogoje za upokojitev. "Drži, v zadnjem štiriletnem mandatu sem pridobil pogoje za upokojitev, upokojiti pa se nameravam po izteku mandata, in sicer avgusta 2027," pojasnjuje Nemarnik.
Na direktorja letijo očitki o nepotizmu, ki pa jih zavrača. "Zaposlili smo novo osebo, ki je ženin bratranec. Komisija je bila sestavljena iz zaposlenih na RRC Koper. Pri zaposlovanju vedno sledimo zakonitim postopkom in načelom transparentnosti, pri čemer izbira kandidata temelji izključno na strokovnih kriterijih, izkušnjah in kompetencah, ki so potrebne za opravljanje dela," zagotavlja ter dodaja: "V izborni komisiji vedno sodelujejo zaposleni na RRC, strokovne osebe, ki zagotavljajo objektivnost in nepristranskost odločitve."
RRC Koper deluje na območju celotne Obalno-kraške regije. "Skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) so naloge regionalnih razvojnih agencij predvsem usmerjene v izvajanje splošnih razvojnih nalog in v tem okviru povečevanje konkurenčnosti, izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev, prostorsko planiranje, kot tudi izvajanje projektov iz dogovora za razvoj regij," pojasnjuje Nemarnik.
Ob tem izpostavlja številne projekte, med katerimi so priprava regionalnega razvojnega programa, pomorski prostorski plan Slovenije, priprava regionalnega prostorskega plana, projekt REMOBIL, strateški projekti v okviru programa Interreg Italija-Slovenija, program PONI, projekt BLUNEW, program Erasmus za mlade podjetnike, garancijska shema, regijska štipendijska shema, SPOT točka ter številni drugi projekti.
V letošnjem letu RRC Koper zaposluje 12 oseb za nedoločen čas, pri čemer ostaja njihovo število v zadnjih petih letih približno enako, medtem ko dosega število zaposlenih za določen čas tudi dodatnih 30 zaposlenih letno. "Število zaposlenih za določen čas se spreminja glede na vključenost v projekt PONI, ki ga izvajamo od leta 2021. Preko omenjenega projekta je zaposlenih približno 30 oseb na leto," pojasnjuje. Organizacija po njegovih besedah nima stalnih zunanjih izvajalcev, ampak jih najema glede na potrebe posameznih projektov. "V letu 2024 smo imeli sklenjenih 17 pogodb, v letu 2023 pa 26," navaja.
???? ????????????????̌???????? ???????????? ???????????????? ???????????????????????? ????????????????????????????????????????: ????????????̌???????????????? ???????? ???????????????????????????????????????? ???? Včeraj, 6. februarja 2025, je v Gračišču potekala...
Objavil/a Regionalni razvojni center Koper dne Petek, 7. februar 2025
Več kot 6 milijonov evrov javnih sredstev
Regionalni razvojni center Koper je po javno dostopnih podatkih od države med leti 2015 do danes prejel več kot šest milijonov evrov (6.413.112,70 evrov), ob tem se mnogi sprašujejo o učinkovitosti porabljenih sredstev. "RRC Koper ni zgolj upravičil dodeljenih sredstev, temveč je z uspešno izvedenimi projekti in preseženimi cilji bistveno presegel pričakovanja," meni Nemarnik.
"Ocenjevanje dolgoročnih učinkov razvojnih projektov je pogosto zahtevno, zlasti kadar gre za širše, težje kvantificirane vplive, kot so socialni, kulturni ali okoljski učinki. Kljub temu pa število uspešno izvedenih projektov, realizirane aktivnosti in doseženi rezultati jasno potrjujejo učinkovitost uporabe prejetih sredstev," pojasnjuje in dodaja: "Vsa prejeta sredstva so namensko dodeljena bodisi s strani države, lokalnih skupnosti ali Evropske unije. Njihova poraba je natančno opredeljena s pogodbenimi obveznostmi, ki vključujejo določene cilje, spremljanje izvedbe ter končno poročanje o doseženih rezultatih."