Po besedah poslanca Svobode Lenarta Žavbija so na predsednika odbora Zvonka Černača naslovili pobudo, da se na sejo povabi strokovnjake, zainteresirano javnost in predstavnike institucij, ki jih zakon zadeva. Predlagali so okoli 40 povabljenih, vendar številni vabila niso prejeli, kar se jim zdi škandalozno. Poudaril je: "To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu, pa ni nujno, da bi bila ta beseda namenjena, da kateregakoli od poslancev prepriča, kako naj glasuje, ampak predvsem temu, da bo zgodovina vedela, kdo je bil na kateri strani."

Ker so se nekateri kljub temu udeležili seje, je predsednik odbora Černač dejal, da lahko svoja mnenja predstavijo v časovnem okviru petih minut. Poslanka Svobode Tereza Novak je poudarila, da se zakon nanaša na deset različnih zakonov in bistveno posega v življenje ljudi, zato bi bilo prav, da se sliši glas javnosti. Tamara Kozlovič (Svoboda) je ob tem izpostavila, da je pobudo za javno predstavitev podpisalo 40 poslancev.

Poslanec SDS Žan Mahnič je ocenil, da ni pomembno, ali pobudo podpiše 10 ali 40 poslancev. Poudaril je: "Če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej. Večina ni 40, ampak 46 plus."

Poslanec Levice Vladimir Šega je opozoril, da je nezaslišano, da tako obsežen zakon ni bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu in da je šel mimo javnega posvetovanja ter vlade. Zakon je ponazoril z besedami: "V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo."

Odhajajoča koalicija se je zavzemala, da bi javno razpravo opravili 12. maja. Žavbi je ob tem dejal: "Ta sklep v ničemer ne ruši intence predlagateljev. Zaradi petih dni ne bo nikomur krona z glave padla." Robert Janev (Gibanje Svoboda) je izpostavil, da je zakonodajno-pravna služba DZ podala mnenje na 32 straneh in dodal: "Jaz v prejšnjem mandatu ne pomnim, da bi kdo na ta način - kakor so bile vaše besede v opoziciji v prejšnjem mandatu - raztrgal nek dokument."

Damjan Bezjak Zrim (SD) je dejal: "Verjamem, da bomo danes izgubili to glasovanje, bomo povoženi, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu." Mahnič je dodal, da javne predstavitve mnenj ne podpira, ker ne bi vplivala na njegovo odločitev. Proti je glasovala tudi Katja Kokot (Resnica), ki je opozorila, da tudi odhajajoča koalicija v preteklosti ni upoštevala stroke, denimo pri noveli zakona o zaščiti živali. Poudarila je: "Gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest, neko zavlačevanje pod pretvezo širšega soglasja pa ni odgovorno ravnanje."

Aleksander Reberšek (NSi) je bil kritičen do poslancev levega političnega pola in poudaril: "Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo."

Predlog zakona, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, predvideva več ukrepov za soočanje z energetsko krizo, med drugim nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter sistemske rešitve na področjih malega gospodarstva, davkov, socialnih prispevkov, dolgotrajne oskrbe, zdravstva in pokojnin. Gre za tako imenovani omnibus zakon, ki posega v deset zakonov, predlagatelji pa trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih povečanja obremenitev.

Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki so pred sejo opozorili, da niso prejeli vabila na odbor, kar so označili za "šokantno". Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je dejal, da so pozvali k vključitvi socialnih partnerjev, a odgovora niso prejeli, zato ne bodo imeli možnosti sodelovati. Dodal je: "Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno," ter ocenil, da gre za zakon, ki koristi ozkemu krogu posameznikov.

Generalna sekretarka konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk je opozorila, da sindikati ne bodo imeli možnosti socialnega dialoga, ter dodala: "Zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi, razen zgornjega enega odstotka."

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je izpostavil: "Nastajajoča oblast je že od samega začetka šla v kontekst rušenja socialne in solidarne države," ter dodal, da se "oblast, ki se boji socialnega dialoga, boji resnice in želi ugrabiti dostojanstvo." Ukrepi bodo po njegovem koristili predvsem kapitalu.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je opozoril, da se predlagatelji bojijo posvetovalnega referenduma, ter poudaril: "Socialni dialog ni samo vrednota, ampak konstitutivni element gradnje te države."

Sindikalisti so napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Državni zbor je sicer predlog zakona prejšnji teden že poslal v nadaljnjo obravnavo s 47 glasovi za in 21 proti, odhajajoča koalicija pa mu nasprotuje, Levica pa ne izključuje niti posvetovalnega referenduma.