Predelana živila z veliko sladkorja, nezdravimi maščobami in umetnimi dodatki možganom škodujejo, na drugi strani pa polnovredna živila z veliko antioksidanti, vitamini, minerali in zdravimi maščobami pozitivno vplivajo na delovanje možganov. Zato izbirajte takšne prigrizke, ki so do njih prijazni.

Polnozrnati krekerji

Znanstveniki, ki proučujejo vpliv hrane na možgane, trdijo, da je tem najprijaznejša tako imenovana MIND dieta. Ta dokazano niža tveganje za demenco in ohranja kognitivne funkcije. V eni od študij, ki je to dokazala, so znanstveniki šest let spremljali 140.000 oseb, starejših od 80 let, in dokazali, da je bila izguba spomina najopaznejša pri osebah, ki niso redno uživale jedi iz celih žit. MIND dieta vključuje vsaj tri obroke iz njih in iz tega sledi, da so polnozrnati krekerji zagotovo en od prigrizkov, ki jim koristijo, piše TODAY.

Kokice

Kokice so dejansko celo žito, kar pomeni, da so prigrizek, ki je prijazen do možganov. Seveda kadar so pripravljene brez številnih sladkih ali slanih dodatkov in so pečene na olivnem olju. Cela žita, torej tudi kokice, so povezane še z nižjim tveganjem za visok krvni tlak, za sladkorno bolezen in za visok holesterol.

Sok granatnega jabolka

Dnevno naj bi zaužili vsaj od 200 do 250 gramov sadja. En ključnih razlogov za to priporočilo so v sadju zastopani vitamini, minerali in antioksidanti. Veliko teh snovi vsebuje sok granatnega jabolka. Fitonutrienti v njem varujejo celice pred delovanjem prostih radikalov in s tem zavirajo staranje možganov. Ena od raziskav je dokazala, da je že pitje dveh decilitrov in pol omenjenega soka dnevno povezano z boljšim spominom in povečanimi možganskimi aktivnostmi.

Orehi

Med vsemi lupinastimi plodovi so za možgane najboljši orehi, ki dokazano upočasnjujejo upad kognitivnih funkcij. Ena od raziskav je denimo pokazala, da je pri ženskah, ki tedensko zaužijejo vsaj dve peščici orehov, v zgodnjih 50. in poznih 60. letih manjša možnost za težave s spominom kot pri ženskah, ki orehov ne jedo.

Borovnice

Borovnice so upravičeno na seznamu možganom prijaznih živil, saj so povezane s počasnejšim propadanjem kognitivnih funkcij in spomina ter na drugi strani zagotavljajo dobro delovanje možganov na sploh. Pri osebah, ki jih redno uživajo, je v možganih boljši pretok krvi in so odlične za zdravje teh v vseh starostnih skupinah, pri starostnikih pa med drugim nižajo tudi tveganje za degenerativne poškodbe malih sivih celic.

Čips iz ohrovta

240 gramov kuhanega ohrovta na dan pomaga pri ohranjanju spomina. Osebe, ki redno jedo listnato zelenjavo, med katero sodi kodrolistnati ohrovt, imajo glede na njihovo delovanje v povprečju za 11 let mlajše možgane od oseb, ki jih ne umeščajo redno na jedilnik. Znanstveniki verjamejo, da so za to zaslužne snovi filokinon, lutein in folna kislina, ki so prisotne v zeleni zelenjavi.

Čips iz kodrolistnatega ohrovta lahko pripravite sami. Potrebujete 250 gramov kodrolistnatega ohrovta, štiri žlice olja, 0.5 gramov soli, po želji še mleti česen in nariban parmezan. Priprava: Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. Pod tekočo vodo operite ohrovt, osušite ga in mu odstranite stebla. Liste natrgajte na manjše koščke. Pokapljate jih z oljem in začinite s soljo ter po želji še z mletim česnom. Liste razpodelite po s peki papirjem obloženem pekaču in jih v pečici pecite 10 do 15 minut. Pripravljeni so, ko so hrustljavo zapečeni, po želji jih posujte še z naribanim parmezanom.