DZ danes ni podprl predloga dopolnila, ki so ga vložili v poslanski skupini Levice in Vesne in s katerim bi sprememba zakona o vladi začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan po objavi. Zakon sicer določa, da z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.

Po spremembi zakona o vladi, ki so jo predlagali poslanci SDS, bo ta sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo pa se združujeta tudi notranje zadeve in javna uprava. Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, infrastrukturo in energetiko, zdravje, okolje in prostor, pravosodje, kmetijstvo, kulturo, lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, obrambo ter zunanje in evropske zadeve.

Ob tem se v zakonu ohranja tudi minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako ostaja določba, da ima lahko vlada poleg tega še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije.

Sprememba zakona je naletela na kritike, zlasti zaradi združevanja področja dela in gospodarstva, predvsem v Levici in Vesni pa so bili kritični tudi do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost.

V Svobodi in SD so medtem izpostavili, da mora imeti vsaka vlada proste roke pri oblikovanju ministrstev, odločilno pa bo delo posameznih resorjev.

Podporniki spremembe zakona pa so večinoma poudarjali učinkovitost in racionalizacijo državne uprave, kar da je nujno za odziv na geopolitične razmere.

Predlagatelji so v predlogu izpostavili, da je cilj zakona vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Ob tem so navedli, da predlog nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna sredstva.

Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, so bili v Svobodi in SD vzdržani ali odsotni. Spremembo pa so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kar bi lahko kazalo na obrise bodoče koalicije. Spremembo sta podprla tudi oba poslanca narodnih skupnosti.

Predsednik SDS Janez Janša je prejšnji teden napovedal, da bo SDS vsem strankam, ki bodo podprle spremembo zakona, poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ob tem je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v torek napovedal, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeležili, saj ne gredo ne v Janševo ne v vlado predsednika Svobode Roberta Goloba. Prav tako po njegovih besedah ne pričakujejo ločenega sporazuma, saj to razumejo kot obliko koalicijskega sodelovanja. Bodo pa podpirali predloge, usklajene z njihovim programom, je napovedal.