Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je med januarjem in aprilom letos obiskal 2535 zaklonišč po Sloveniji in ugotovil, da jih ima ustrezno potrdilo o primernosti 245, 1346 zaklonišč potrdila o ustreznosti nima, so pa delno primerni za zaščito, 944 zaklonišč oziroma 37,2 odstotka pa je neprimernih za zaklanjanje.

Uprava za zaščito in reševanje je za ureditev stanja pripravila osnutke sprememb uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter predlog pravilnika o normativih za zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva za 24 ur, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaklonišča, zgrajena pred letom 2006 in način njihovega vzdrževanja, so po sestanku pojasnili na ministrstvu.

Predstavniki ministrstva in občin so se strinjali, da bi bilo treba povsod, kjer je to mogoče, ohraniti funkcijo zaklonišč. Vendar pa to v nekaterih primerih ni smiselno, saj bi bili stroški za sanacijo previsoki.

"S spremembami omenjenih aktov bodo vzpostavljeni kriteriji, na podlagi katerih se bo lahko spremenila namembnost obstoječih zaklonišč. To pomeni, da bi se lahko iz evidenc črtala zaklonišča, kjer bi bili stroški za njihovo sanacijo nesorazmerno visoki. S predlaganimi spremembami se bo tudi natančneje uredil seznam funkcionalnih zaklonišč," so po sestanku sporočili z ministrstva.

Župan Kočevja in predstavnik Skupnosti občin Slovenije Gregor Košir je pojasnil, da so med občinami precejšnje razlike, tako po številu kot stanju zaklonišč v posamezni občini. Posledično bi bila finančna obremenitev nekaterih lahko zelo velika. Zato bo po njegovih ocenah "verjetno treba pripraviti nek minimum, kaj se od občine glede na njeno velikost pričakuje". "Ne vidim takega problema, če gre samo za osnovno vzdrževanje, na primer, nekje je treba le zamenjati filtre," je ponazoril. Se bodo pa o tem še dogovarjali in pogajali in oblikovali tudi koncept, kako občine enakomerno obremeniti in kakšna bo vloga države na tem področju, saj gre za vprašanje nacionalne varnosti, je napovedal.