Pozvali k preprečevanju popivanja mladih

Zdravje

Sodelujoči na današnjem strokovnem posvetu o popivanju mladih na odprtih javnih prostorih v Ljubljani, ki ga je v Ljubljani organiziralo Združenje DrogArt, so se strinjali, da je treba najti ustrezen pristop do mladih. Ponuditi jim je treba alternativne možnosti za preživljanje prostega časa, je bilo med drugim slišati na posvetu.

Predsednica združenja DrogArt Mina Marija Paš je dejala, da se odgovornost za popivanje mladih pogosto prelaga in išče krivca bodisi med samimi mladimi bodisi pri starših, šoli, organizatorjih dogodkov. S posvetom želijo priti do smernic za reševanje problematike, za katero zaenkrat ne vidijo rešitve, je dejala.

Na oddelku za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL) menijo, da bi prepoved popivanja na javnih krajih, ki jo nekateri vidijo kot čudežno paličico, le skrila problematiko pred očmi javnosti. Namesto tega menijo, da je nujno poglobiti stik z mladimi in oblikovati nove načine sodelovanja z njimi, je dejala vodja oddelka Tilka Klančar. MOL sicer po njenih besedah nameni za programe proti škodljivemu pitju alkohola približno 70.000 evrov letno.

Ambra Šabić in Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo sta v svojem prispevku Mladi in tveganja izpostavili, da v zadnjih dveh letih ugotavljajo pasivnost med mladimi. Ti odgovore na vprašanja, ki jih tarejo, pričakujejo od strokovnjakov. Po raziskavi med dijaki ljubljanskih srednjih šol iz leta 2007 ima sicer večina anketiranih odgovoren odnos do pitja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola. Približno devet do deset odstotkov mladih pa ravna izrazito tvegano, je dejala Šabićeva.

Popivanje je zelo aktivna dejavnost

Tistim, ki ravnajo tvegano, se je treba približati v njihovem okolju, ne pa jih osamiti, je menila Grebenčeva. Po njenih besedah je treba pripraviti posebne preventivne programe za skupine, ki imajo izrazito tvegan življenjski slog. Mladi si po njenih besedah želijo aktivnega preživljanja prostega časa. "Popivanje je zelo aktivna dejavnost," je poudarila.

Na Inštitutu za varovanje zdravja RS opozarjajo, da razvoj možganov pri mladostniku še ni končan. "V možganih je možganski nagrajevalni center, ki sodeluje pri razvoju odvisnosti. Ker pa sistem pri mladostniku še ni v celoti razvit, velja, da prej ko bo mlad človek začel piti, večja je verjetnost, da bo kasneje v življenju razvil odvisnost," je pojasnila Maja Zorko z inštituta.

Spomnila je na rezultate raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2010, po kateri približno 85 odstotkov 15-letnikov vsaj redko pokusi alkohol, približno četrtina 15-letnikov pa pije alkohol vsaj enkrat na teden.

LOL |  16 .10. 2013 ob  15: 02
Kriminalizirat alkohol?