Včeraj so bila na slovesni prireditvi v Ljubljani podeljena najvišja državna priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo, priznanja Ambasador znanosti, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter Puhova nagrada za vrhunske dosežke. Prestižno Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kriptografije je prejel prof. dr. Enes Pasalic z Univerze na Primorskem.
PRESTIŽNA ZOISOVA NAGRADA PROF.DR. ENESU PASALICU: "Na kriptografijo je potrebno gledati predvsem v luči varnostnega vprašanja" (FOTO)
Slovenija
Prof. dr. Enes Pasalic je za TV Slovenija povedal: "Na kriptografijo je treba gledati predvsem v luči varnostnega vprašanja, ki nam lahko pomaga zagotoviti varnost podatkov. In ko vidim, da naše delo tu, v Kopru, postaja in bo postajalo vedno bolj prepoznavno na svetovni ravni, da imamo odlične doktorske študente, pa moj osebni pristop k temu, preprosto ... čutim takšno strast do tega, kar počnem, in do svojih študentov."
Prof. dr. Pasalic raziskovalno deluje na področju kriptografije in je uvrščen med vodilne svetovne znanstvenike na področju načrtovanja in analize simetričnih šifer ter proučevanja kriptografsko zanimivih diskretnih kombinatoričnih struktur, še posebej Boolovih funkcij.
Raziskovalno je sodeloval pri razvoju S-box primitiva v novem šifrirnem standardu, ki je bil uporabljen v 3G mobilnem omrežju in v pretočni šifri SNOW 3G za uporabo v 3GPP standardu. V obdobju med letoma 2012 in 2018 je objavil 41 znanstvenih člankov v visoko kvalitetnih revijah, kot sta IEEE in Finite Fields and their Applications. Od leta 2018 na Univerzi na Primorskem vodi Center za kriptografijo UP FAMNIT. Lansko leto je bil kot profesor in raziskovalec na UP FAMNIT in UP IAM tudi prejemnik nagrade za znanstveno odličnost za leto 2017 na področju naravoslovja in tehnike.
Glavni doprinos njegovega raziskovalnega dela je vezan na uporabo Boolovih funkcij pri določanju ortogonalnih zaporedij v mobilnih omrežjih. Z uporabo teh rezultatov je v CDMA omrežjih mogoče podvojiti število uporabnikov na celico. Druga pomembna raziskovalna področja so vezana na nove kriptoanalitične metode, uporabo Boolovih funkcij za testiranje pokvarjenih strojnih vezij, učinkovite verjetnostne algoritme za odkrivanje algebraičnih lastnosti kriptografskih primitivov in na teoretični razvoj kriptografskih primitivov, ki imajo najboljšo poznano odpornost na določene kriptoanalitične napade.
Spomnimo, da so raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem lani na razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) pridobili projekt z naslovom »Matematično modeliranje in enkripcija: od teoretičnih konceptov do vsakodnevnih aplikacij«, v okviru katerega bodo naslednjih 5 let prav pod Pasalicevim vodstvom razvijali inovativne možnosti temeljitega raziskovanja na področju matematike.
Konkretni rezultati bodo zagotavljanje varne komunikacije s tehnologijo veriženja blokov (»blockchain«) in modeliranje za tvorjenje prelomnih rezultatov na različnih področjih, pri čemer bo poudarek na temah trajnostnega grajenega okolja.