V medijih razmere zaradi naraščanja stroškov tiska in distribucije niso rožnate. Nekateri si pomoč obetajo od predloga zakona o medijih, ki vzpostavlja pravno podlago za več oblik finančne pomoči medijem. Take obete imajo tudi Primorske novice, kjer bi predvideno pomoč porabili za pokrivanje izgube. Od novega zakona o medijih si obetajo tudi subvencioniranje stroškov tiska in distribucije, prav tako glede dokončnega prehoda na digitalne platforme računajo na denarno pomoč, ki je predvidena v predlogu novega zakona o medijih.
PRIMORSKE NOVICE: Želijo državno pomoč, s katero bi pokrivali izgubo
Koper
Razmere na Primorskih novicah so podobne kot v drugih slovenskih tiskanih medijih in drugih srednjeevropskih medijih, je za STA opisal odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin. Srečujejo se s podobnimi težavami kot ostali dnevni časopisi: zaradi spremenjenih bralnih navad se prihodki, število naročnikov in oglasni kolač krčijo, zaradi česar izdajatelji s prihodki težko pokrivajo stroške izdajanja medijev. Podjetja morajo zato omejevati stroške, med drugim tudi stroške dela. Posledično so honorarji za novinarsko delo nizki, zaradi česar si tudi izkušeni novinarji poiščejo delo drugod, celo na drugih področjih, je izpostavil.
Le še 17 redno zaposlenih novinarjev
Redno zaposlenih novinarjev je februarja letos sicer 17, februarja 2000 pa jih je bilo 38, je za STA navedel direktor družbe Janez Pavčnik. Hkrati je zagotovil, da trenutno odpuščanja novinarjev niso načrtovana. Tudi v zadnjih treh letih ni bilo nobene odpovedi delovnega razmerja. Kljub temu se je število članov uredništva zmanjšalo, ker odhodov niso nadomeščali. Primorske novice so sicer zadržale dnevno izhajanje, so pa obremenitve zaposlenih zelo velike, opozarjajo.
Sindikat na Primorskih novicah medtem po odhodu številnih novinarjev po neuradnih informacijah tako rekoč ne deluje. Podobno je z aktivom novinarjev, ki sicer obstaja, ampak tako kot sindikat še ni oblikoval novega vodstva.
Stroškov lani skoraj za 167.000 evrov več kot prihodkov
Direktor Pavčnik si od novega zakona o medijih obeta subvencioniranje stroškov tiska in distribucije. Predlagane pomoči po tem zakonu pa bi porabili za pokrivanje izgube in zaposlitev mladih novinarjev. Vlaganja in razvoj pa bodo vsekakor osredotočili na digital. Tako kot druge medije jih namreč čaka dokončen prehod na digitalne platforme. Prav v zvezi s tem računajo na denarno pomoč, ki je predvidena v predlogu novega zakona o medijih.
Prihodki družbe so lani po Pavčnikovih besedah znašali 2.849.075 evrov, stroški pa približno nekaj nad tri milijone evrov. Stroškov je bilo tako za približno 166.900 evrov več kot prihodkov.
Lastniki družbe so Salomon Ljubljana (19,94 odstotka), Curator nova (17,96 odstotka), Tiskarsko središče (16,91 odstotka), Elta invest (12,50 odstotka), Dnevnik d.d. (12,10 odstotka), Luka Koper (10,83 odstotka) Forma Inn (7,10 odstotka) in ostali lastniki (2,65 odstotka). V ozadju pa naj bi, kot so večkrat poročali mediji, lastniško mrežo večinsko obvladoval Martin Odlazek z družino.
Lastniški deleži v medijih, ki segajo tik pod 20 odstotkov, niso naključje. Obstoječi zakon o medijih namreč določa 20-odstotni delež kot mejo, ko mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja, za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.
Komentiraj
Dokler režimski mediji pišejo samo eno plat zgodbe, to ni nobeno novinarstvo!
Lewajzarji dobesedno pljačkajo državni denar in kar je še huje spravljajo narod pod pragom revščine in s čim se ukvarjajo presstitutke? Z Janšo in Trento! Bravo govnari...treba vam jebat !
Večinski lastniki medijev so na drugi strani sami mešetarji z osnovno šolo.
Sprašujem se, kako te nihče ob tvojih komentarjih, ne spravi na hribček v Idriji.
Pa LP vsem ostalim normalnim.