V nedavno objavljenem znanstvenem članku v Hrvaškem geografskem glasniku Juri opozarja na dva ključna dejavnika: odpiranje severne pomorske poti ob ruski obali zaradi taljenja arktičnega ledu ter vse večjo nestabilnost v Rdečem morju. Hutijski napadi na komercialne ladje in piratske grožnje severno od Somalije povečujejo negotovost v Sueškem prekopu in širši regiji, kar bi lahko spodbudilo ladjarje k iskanju alternativnih poti.

Če bi se pomemben del ladijskega prometa preusmeril proti severnoevropskim pristaniščem ali novim koridorjem, bi lahko Sredozemlje postopoma izgubilo svojo globalno prometno težo. "Težave Trsta morajo skrbeti tudi nas," opozarja Juri in dodaja, da je treba razvoj logistike gledati v kontekstu celotnega severnojadranskega sistema pristanišč v Trstu, Kopru in na Reki.

IMEC in nevarnost naše neodzivnosti

Posebno pozornost namenja pobudi IMEC (Indija–Bližnji vzhod–Evropa), novemu prometnemu koridorju, ki naj bi povezal Indijo z Evropo prek Bližnjega vzhoda. Italija je v tem projektu aktivno vključena, Slovenija pa po Jurijevih ugotovitvah ostaja na obrobju.

V študiji je navedeno, da naj bi iz Luke Koper ob poizvedbi o IMEC prišel odgovor, da s projektom niso seznanjeni. Če to drži, gre po Jurijevem mnenju za resno strateško pomanjkljivost. "Če pristanišče ne spremlja projekta, ki bi lahko preusmerjal tovorne tokove v njegovi neposredni soseščini, to ni malenkost, temveč potencialna napaka," poudarja.

Ro-ro logistika kot priložnost

Drugo pomembno vprašanje je pripravljenost na ro-ro promet (roll-on/roll-off), kjer je ključna hitrost in učinkovitost pretovora. Takšna logistika omogoča neposreden vstop tovornjakov in prikolic na ladje brez klasičnega pretovarjanja, kar je posebej primerno za povezave s Turčijo, Severno Afriko in vzhodnim Sredozemljem.

Po Jurijevih ugotovitvah ima Trst pri ro-ro infrastrukturi prednost, zlasti zaradi načrtovanega Osmega pomola, medtem ko v Kopru ro-ro segment pri načrtovanih nadgradnjah ni jasno izpostavljen kot strateška prioriteta.

Ukrepanje mora biti pravočasno

Kljub opozorilom Juri ne govori o neizbežni marginalizaciji, temveč o potrebi po pravočasnem ukrepanju. Ključ vidi v sodelovanju severnojadranskih pristanišč, krepitvi železniške intermodalnosti, digitalizaciji logističnih procesov, hitrejšem pretovoru in diverzifikaciji trgov.

"Tveganje ni le v konkurenci sosedov, temveč v tem, da globalni tokovi severni Jadran obidejo," opozarja. Koper lahko ostane pomemben igralec, toda le, če se bo pravočasno prilagodil spremembam v svetovni logistični igri.