"Že marca letos smo imeli dobra dva milijona evrov izgube. Potem se je epidemija covida-19 nekako začela umirjati in smo začeli že normalno poslovati, potem pa se je ponovno pojavil in v času epidemije imamo vsak mesec približno 200.000 evrov izgube," je povedal Nardin.

Vsak mesec, ko ni bilo epidemije, so sicer poslovali pozitivno, je še povedal direktor in dodal, da so cene za plačilo zdravljenja bolnikov s covidom-19 prenizke in s tem naj bi bili seznanjeni tudi na ministrstvu za zdravje. Vse slovenske bolnišnice bi imele boljše poslovne rezultate, če bi bile cene višje. "Cene ne pokrivajo niti stroškov, ki jih imajo bolnišnice," je opozoril.

Po drugi strani pa bolniki, ki prihajajo v bolnišnico z enako boleznijo kot prej in okuženi s koronavirusom, ležijo v bolnišnici več časa kot v preteklosti. Zaradi zaščite medicinskega in negovalnega osebja, ki težko preživijo osem ur ali več v zaščitni opremi, potrebujejo večje število zaposlenih za oskrbo teh bolnikov.

"Zato lahko opraviš bistveno manj dela. Da pa smo nadomestili neizvedeno delo, smo morali plačevati dodatni program, ki so ga opravili drugi izvajalci od drugje. S tem smo namreč omogočili, da so naši bolniki dobili tiste storitve, ki so jih potrebovali, in da se čakalne dobe niso bistveno podaljšale," je še dejal.

Tudi načrti dela za leto 2022 so odvisni od epidemije covida-19. Če se bo stanje umirilo, bodo lahko nadaljevali tudi potrebne investicije. Tako načrtujejo, da bodo prihodnje leto pod urgentnim delom bolnišnice uredili covidni oddelek, obnovili bodo velike ambulante na hodnikih A in B, kot so ginekološke, urološke in okulistične ambulante.

"Težava je v tem, da so precej dotrajane in če želimo normalno delati, je treba te ambulante obnoviti. Tu nimamo več kaj čakati," je zaključil direktor izolske bolnišnice. Če se bo epidemija končno umirila in bi pridobili dodatna dela, pa jih čakajo še drugi izzivi, kot so izdelava nove citopatologije ter obnova operacijske dvorane in intenzivne nege.