Na seji odbora za finance DZ ni bilo utemeljitve odvzema in podatkov, na katere bi lahko oprli trditev, da bodo predlagana nižja proračunska sredstva zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti, so izpostavili predlagatelji veta s prvopodpisanim predsednikom DS Markom Lotričem. Slednji je ob tem opozoril, da bo izvajanje pristojnosti državnega sveta resno ogroženo oziroma celo izničeno, če državni svet ne bo imel zadostnih finančnih sredstev, s pomočjo katerih bo te pristojnosti izvajal.

Po prepričanju državnih svetnikov takšno ravnanje DZ pomeni poseg v obseg proračunskih sredstev, namenjenih izvajanju pristojnosti državnega sveta, predstavlja pa tudi poseg v njegovo finančno avtonomnost v okviru že dogovorjenega in usklajenega obsega sredstev.

Gre tudi za kršitev ustavnega načela sodelovanja med neodvisnimi ustavnimi organi, saj se v koaliciji o predlaganem dopolnilu niso uskladili z državnim svetom, opozarjajo. Oceno o zadostnih sredstvih lahko po njihovem mnenju poda le državni svet, ki je pripravljal finančni načrt.

Predlagani proračun za prihodnje leto je za DS sicer sprva predvidel 3,87 milijona evrov sredstev, kar bi pomenilo zvišanje za okoli 630.000 evrov v primerjavi z oceno realizacije za letos. A so z dopolnilom na zakon o izvrševanju proračuna poslanci sklenili, da se del sredstev za državni svet in Računsko sodišče preusmeri za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. DS bo tako v prihodnjem letu prejel 3,38 milijona evrov.

Potrebam Onkološkega inštituta Ljubljana državni svet ne oporeka, je v razpravi izpostavilo več svetnikov, bi pa DZ po mnenju predlagateljev veta lahko potrebna sredstva "našel na mnogoterih drugih postavkah, s katerimi se financirajo programi, katerih izvajanje ni ključnega pomena za delovanje države".

Državna svetnica Monika Ažman, ki v DS zastopa interese zdravstva, meni, da so poslanci s tem pritisnili na vest svetnikov. "Zagotovo sem tista, ki bi dala tudi od svojega dohodka še kaj za onkološki inštitut (...), najmanj kar bi človek s tega mesta pričakoval, pa je to, da bi se v enakem deležu sredstvom odpovedali tudi poslanci," je dejala.

Državni svetniki so namreč večkrat izpostavili tudi, da si je DZ, na katerega delo je neposredno vezano delo državnega sveta, že drugič zapovrstjo povečal sredstva za leto 2024 za 2,77 milijona evrov in za leto 2025 za dva milijona evrov. "Ustrezno bi bilo, da proračunska sredstva državnega sveta v zadostni meri sledijo proračunskim sredstvom DZ, saj povečane aktivnosti prvega doma pomenijo tudi povečane aktivnosti drugega doma slovenskega parlamenta," je prepričan Lotrič. Med drugim je opomnil še, da se povečanje proračunskih izdatkov državnega sveta pričakuje tudi iz naslova reforme plač v javnem sektorju ter uskladitve plačnih nesorazmerij.

Lotrič je izpostavil, da je podobno DZ storil že lani, zato v letošnjem letu niso uspeli izvesti predvidenih zaposlitev na sistemizirana delovna mesta, dvigniti sejnin, "čeprav so v javni upravi tako javni uslužbenci kot funkcionarji prejeli povišice". Še vedno nimajo prostorov za svetnike, okrnjena je dejavnost mednarodnega dela in razvojne aktivnosti državnega sveta, med drugim vzpostavitev pokrajin. Na ta način pa se vzpostavlja tudi bistvena nesorazmerja med plačili funkcionarjev državnega sveta v primerjavi s plačili funkcionarjev izvršilne veje, sodne veje in tudi državnega zbora. Da se pogovarjajo o par sto tisoč evrih, ki so bili potrjeni na vladi "in pobalinsko odvzeti s strani DZ", je dodal.

V kolikor bo DZ znova potrdil zakon o izvrševanju proračuna, bo DS vložil zahtevo za oceno ustavnosti, s čimer bo izpodbijal tako spremenjeni proračun za leto 2025 v delu, ki je sporen za državni svet, je napovedal Lotrič.