V uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar so po medijskih razkritjih o povezavah predsedničine prijateljice Krivolucke z Romanom Jegličem, ki je bil po osamosvojitvi namestnik direktorja takratne Varnostno-informativne službe (VIS) že v ponedeljek poudarili, da je bila Krivolucka v preteklosti že varnostno preverjana, med drugim v postopku izredne naturalizacije, ko je pridobila slovensko državljanstvo. Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) jih ni obvestila o morebitnih varnostnih tveganjih, zato sklepajo, da takšna tveganja ne obstajajo, so navedli.

Sova sicer po zakonu pridobiva podatke za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. Prav tako pa sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev.

Teh podatkov, ki so označeni s stopnjo tajnosti, ne komentirajo. So pa za STA danes vendarle pojasnili, da je agencija leta 2016 v skladu s pravnim in postopkovnim okvirjem izvedla varnostno preverjanje za zadevno osebo v okviru konkretnega postopka izredne naturalizacije, pri čemer "varnostno relevantne posebnosti niso bile ugotovljene".

Dodali so sicer, da varnostno preverjanje v postopku sprejema v državljanstvo ne vzpostavlja trajnega, kontinuiranega ali periodičnega varnostnega preverjanja posameznika. Ne glede na to, pa lahko Sova pridobi kakšne podatke tudi po postopku pridobitve državljanstva. V tem primeru jih obravnava in vrednoti na podlagi zakona ter izvede vse ukrepe za zaščito nacionalne varnosti.

"Če pri izvajanju svojih zakonskih nalog agencija pridobi informacije oziroma zazna okoliščine, ki bi kazale na varnostno tveganje, relevantno npr. za varnost predsednice Republike Slovenije ali za nacionalno varnost Republike Slovenije, o tem v okviru svojih zakonskih pristojnosti obvesti pristojne državne organe oziroma službe," so zapisali. Ob tem so potrdili, da "z dodatnimi relevantnimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na dosedanje ugotovitve, po letu 2016 agencija ni bila seznanjena, niti takšne okoliščine niso bile izpostavljene v okviru varnostnih ozaveščanj, ki jih agencija izvaja za druge državne organe".

Sova torej sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter jim v okviru svojih zakonskih pristojnosti posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Kadar gre za preverjanje za potrebe drugega organa, pa je potrebna ustrezna pobuda oziroma zaprosilo pristojnega organa za preverjanje.

Nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj je v ponedeljek v oddaji 24ur zvečer sicer navedel, da bi lahko v primeru, da je Krivolucka kvalificirana kot reden in neposreden stik z varovano osebo, tudi policija uvedla postopek in preverila osebo, kot ji to dovoljuje zakon o nalogah in pooblastilih policije.

Na policiji so danes za STA v splošnem navedli, da v času varovanja policija pri varovani osebi spremlja varnostno situacijo, ocenjuje morebitna nova tveganja, na osnovi katerih ustrezno prilagaja ukrepe, ki so potrebni za učinkovito izvedbo varovanja. Ena od nalog je tudi zbiranje in preverjanje podatkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na oceno ogroženosti in učinkovitost varovanja. "Podrobnosti teh postopkov ne moremo razkrivati, saj so del ukrepov, ki so označeni z ustrezno oznako tajnosti," so navedli.

Tudi na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli odgovoriti.

Sova je danes podala pojasnila tudi glede prejemnikov informacij agencije. Kot je opozorila, so ti določeni v 6. členu zakona o Sovi. Ta določa, da Sova o svojih ugotovitvah obvešča tudi predsednico republike, kadar gre za zadeve iz njene pristojnosti. Poslanec SDS Žan Mahnič je namreč danes podal pobudo, da se predsednici Pirc Musar dostop do poročil slovenskih obveščevalnih služb omeji, saj po njegovem obstaja sum, da sodeluje z rusko vohunsko mrežo. V predsedničinem uradu so takšne očitke strogo zavrnili.