To je vaša zadnja misija v Sloveniji. Našo državo ste proučevali več kot štiri leta, v času, ko smo imeli veliko težav. Kako ocenjujete trenutne razmere? Morda lahko začnemo z bolj optimističnim tonom - kaj se je v teh štirih letih spremenilo na bolje?

Izboljšali so se nekateri makroekonomski kazalci, več je tudi politične volje in pripravljenosti na nujne reforme. Slovenija ima velik presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki se še povečuje, kar je zelo dobro. Kljub hudi krizi - Slovenija je po letu 2008 beležila največji padec BDP takoj za Grčijo - je stopnja brezposelnosti v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem.

Kar me skrbi, je visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 18 do 24 let. V tej kategoriji je stopnja brezposelnosti skoraj 25-odstotna, kar je zelo slabo, saj so mladi prihodnost Slovenije.

Kje vidite glavne razloge za to, da je Slovenija še vedno v recesiji? Kaj je naš "izvirni greh"?

Težko je reči, kaj je izvirni greh. Slovenija od leta 1991 pa do 2009 nikoli ni bila v recesiji. V tem času se je okrepilo samozadovoljstvo, zato se niste spopadli z več pomembnimi vprašanji. Med najpomembnejšimi sta vloga države v bankah ter prepletenost države in gospodarstva.

Država ima v lasti veliko premoženja, a je sprejemanje odločitev v zvezi z njim pogosto ohromljeno. Zato podpiramo ustanovitev Slovenskega državnega holdinga, ki bo na enem mestu združeval državno premoženje. Tako bo lažje sprejemati odločitve, privatizirati podjetja in jih modernizirati.

Kaj so po vašem mnenju najnujnejši ukrepi, ki jih mora Slovenija sprejeti takoj?

Sanacija bank je nujna. Stresni testi in pregledi kakovosti aktive bodo pokazali, kolikšne bodo potrebe po dokapitalizaciji bank. A če hkrati ne sanirate tudi podjetij, to ne bo dovolj. Če na ladji, v katero teče voda, ne zakrpate vseh razpok, bo voda še naprej vdirala ...

In ladja se bo morda potopila ...

Da. Najprej morate zakrpati razpoke, a ob tem preprečiti, da bi se znova odprle. Najbolj se zato bojim, da je vsa pozornost usmerjena v sanacijo bank, medtem ko je treba ladjo popraviti tako, da v prihodnje ne bo več puščala.

Še vedno čakamo rezultate stresnih testov in pregleda bank. Premierka Alenka Bratušek je bila kritična do Bruslja, ker smo morali zaradi tega odložiti prenos slabih posojil na t.i. slabo banko. Delite to kritiko?

Podrobnosti ne poznam. Gre za zelo zapleten postopek, kljub temu pa sem optimist. Mislim, da bodo testi izvedeni zelo skrbno, kar bo vlagatelje in trge prepričalo, da so bile banke res zelo dobro pregledane. To je po mojem mnenju nujno, čeprav bo vzelo nekaj več časa.

Kot kaže, bo veliko odvisno od rezultatov stresnih testov. Verjetno bodo dali odgovor na zelo kočljivo vprašanje - ali bo Slovenija potrebovala pomoč? Kaj pričakujete vi? Jo bomo potrebovali?

Nihče ne pozna rezultatov stresnih testov. A prepričan sem, da ima vlada strategijo, kako se z njimi spopasti.

Ste si v teh dobrih desetih dneh ustvarili sliko o finančni sposobnosti Slovenije, da sama reši svoje težave? Govorimo o agregatnem varčevanju, državnih vlogah v bankah in sredstvih na državnih računih. Menite, da je vse to zadostno za uspešen spopad z nakopičenimi problemi?

To je težko reči, ker ne vemo, kakšne bodo potrebe. Vlada se tega dobro zaveda. Maja je zbrala precej denarja z obveznicami in večine še ni porabila.

Nekateri slovenski ekonomisti so bili kritični do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ker daje veliko poudarka na privatizacijo. Zdi se, da čas za prodajo slovenskih podjetij v tem trenutku ni najboljši. Kako odgovarjate na to?

Mislim, da privatizacija ne bi smela biti orodje za zbiranje potrebnega denarja. Privatizacijo bolj vidim kot način za izboljšanje korporativnega upravljanja teh podjetij. Nekatera so izgubila veliko denarja in nekaj se mora spremeniti.

V času misije smo ugotovili še nekaj zanimivega. Če pogledamo podatke o tujih neposrednih investicijah v Sloveniji, vidimo, da tuja podjetja ponavadi zaposlujejo mlajše in bolj izobražene ljudi. Tuje neposredne investicije torej koristijo mladim. Povprečna starost zaposlenih v tujih podjetjih znaša od 30 do 35 let, v drugih slovenskih podjetjih pa od 45 do 49 let.

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da se bo upravljanje izboljšalo tudi s Slovenskim državnim holdingom, rešitev za to pa je tudi privatizacija. Mislim, da bankirji ne bi smele imeti vloge pri vodenju trgovskih verig, pivovarn, časopisov ...

Kaj bi morali poleg privatizacije še storiti, da bi znižali stopnjo brezposelnosti med mladimi?

Reforma trga dela, ki ste jo sprejeli, je naslovila vprašanje dualizma na trgu dela, ki je prisoten v Sloveniji in drugih evropskih državah. V Sloveniji imate prekerne oblike dela, ki so hkrati zelo pomembne, a tudi sporne.

Mislim, da ste z reformo naredili veliko. Indeksi so se v zadnjem letu občutno izboljšali, a moramo vedeti, da so indeksi samo indeksi. Pomembno je, da stvar deluje.

Mislim, da bi moralo ministrstvo za delo razmisliti, kako bi še lahko prilagodili zakonodajo, da bi izboljšali razmere. Moje ključno sporočilo bi bilo - spremljajte učinke reforme in bodite pripravljeni na ukrepanje.

Menite, da bi morali znižati minimalno plačo?

Minimalna plača se je leta 2010 občutno zvišala. To po našem mnenju ni bila dobra ideja, ker je prispevala k zvišanju stopnje brezposelnosti.

Zanimivo je dvoje - v Sloveniji več kot 40.000 zaposlenih prejema minimalno plačo, kar ob delovni sili 700.000 ljudi znaša več kot pet, šest odstotkov.

Poleg tega veliko ljudi prejema plačo, ki je zelo blizu minimalni. Razmerje med povprečno in minimalno plačo je v Sloveniji zelo nizko, eno najnižjih v Evropi. Skrbijo me ljudje, ki bi radi delali, pa ne morejo zaradi relativno visoke minimalne plače.

Zavedam se sicer, da minimalna plača ustreza zgolj dostojnemu preživetju enočlanskega gospodinjstva. Vendar se tega ne da rešiti z zakonodajo, ki nalaga visoko minimalno plačo. Revščino, če je razlog za skrb, je treba reševati z drugimi instrumenti.

Zakaj Slovenija v minulih letih ni privabila več tujih neposrednih investicij? Kje vidite glavne razloge za to?

Tuje vlagatelje najpogosteje skrbita birokracija in vseprisotnost države v gospodarstvu. Ni skrivnost, da je belgijska bančna skupina KBC investirala v Novo Ljubljansko banko, nato pa se je iz lastništva umaknila. V specifike tega primera se ne želim poglabljati, vendar pa so zaradi tega nekateri tujci začeli razmišljati o vlogi tujih investicij v Sloveniji.

Po drugi strani je v Sloveniji tudi nekaj zelo uspešnih tujih investicij. Dober primer je npr. farmacevtska industrija. Mala država bi morala biti bolj odprta za tuje investicije.

Ste optimistični glede privatizacijskega procesa, ki ga je sprožila nova vlada?

Privatizacija terja veliko časa in politične volje. Vlada se je zavezala k privatizaciji 15 podjetij - zdaj jih je še 14, ker ste prodali Helios. Minister za finance je glede tega zelo optimističen. Upam, da bodo postopki stekli hitro.

Zakaj pa ne delite njegovega optimizma glede boja proti sivi ekonomiji?

Večinoma zaradi izkušenj. Veliko držav je stavilo na povečanje proračunskih prihodkov na račun boja proti sivi ekonomiji, tudi Italija. Naše izkušnje so pokazale, da so nameni vedno dobri, težko pa je zagotoviti tudi dejanski izplen. Boj proti sivi ekonomiji sicer podpiramo, smo pa glede tega nekoliko bolj previdni.

Kako sicer ocenjujete predloga proračunov za leti 2014 in 2015? Ali vsebujeta pravo ravnotežje med ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani? Katerim ste bolj naklonjeni?

Mi smo v splošnem bolj naklonjeni dobro usmerjenim ukrepom na strani odhodkov, saj je raven obdavčitve v Sloveniji že precej visoka, na strani odhodkov pa ima Slovenija še manevrski prostor. Treba je ugotoviti, na katerih področjih je ta prostor, in tam ukrepati.

Podpiramo predlagani davek na nepremičnine, saj je ta v skladu z dobrimi praksami drugih držav. Primerjalno je obdavčitev nepremičnin v Sloveniji manjša kot v drugih evropskih državah.

Davek na premoženje poleg tega ne izkrivlja delovanja realnega gospodarstva v tej meri, kot ga na primer dvig davka na potrošnjo. Poleg tega tisti, ki imajo večje nepremičnine, lahko plačajo več.

Da pa bi bil davek na nepremičnine učinkovit, mora imeti široko davčno osnovo. Imate več kot milijon hiš in več kot milijon lobijev, ki si prizadevajo, da bi bila njihova nepremičnina iz tega izvzeta.

Pogosta težava pri tem davku pa je, da so včasih ljudje premožni in živijo v velikih hišah, a nimajo likvidnih sredstev za plačilo davka. To je primer predvsem pri starejši populaciji. Ministrstvo za finance se tega zaveda in v predlogu so ukrepi, ki naslavljajo to težavo.

Vendar pa je položaj v Sloveniji nekoliko poseben. Delež lastništva stanovanjskih nepremičnin je zelo visok, zgodovinsko gledano pa je bila pot, po kateri so Slovenci prišli do svojih hiš in stanovanj, specifična. To je pripeljalo do tega, da veliko ljudi z nizkimi dohodki živi v velikih nepremičninah. Kako se spopasti s tem?

Če ste res revni, ne živite v zelo veliki hiši. Lahko pa je vaša likvidnost omejena in to se dogaja pri starejših. To, da revni živijo v lepih, velikih hišah, pa je bistroumni nesmisel. Kako si lahko privoščiš hišo s 300 kvadratnimi metri, če si zelo reven?

Med glavnimi prednostnimi nalogami za slovensko ekonomsko politiko ob koncu obiska niste omenili konsolidacije javnih financ. Splošno sprejeta ocena je, da je ta sicer nujna, a ni na vrhu trenutnih prioritet. Se strinjate, da sta sanaciji bank in podjetniškega sektorja pomembnejši za okrevanje slovenskega gospodarstva?

Slovenija je doživela globoko recesijo in strogo ukrepanje za uravnoteženje javnih financ bi jo še zaostrilo. Javni dolg v Sloveniji je ob tem še vedno pod povprečjem območja evra. V tej luči je težko zagovarjati stališče, da so na tem področju nemudoma potrebni nujni ukrepi. Poleg tega Slovenija že tri leta ukrepa za uravnoteženje javnih financ.

Bolj nas zanima to, kako pokazati pot do vzdržne konsolidacije. Ko pravim vzdržno, mislim tudi na družbeno sprejemljivost ukrepov. Celovit pregled javne porabe bi lahko pokazal, kje so tista področja, na katerih bi Slovenija lahko sprejela usmerjene ukrepe za krčenje izdatkov.

Kot pereče vprašanje smo prepoznali pokojninske odhodke. Kljub lanski pokojninski reformi je sistem v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo radodaren, reforma pa izzivov ne rešuje na dolgi rok. Mislim, da se tega vsi zavedajo.

Predlagali smo, da Slovenija dveletno obdobje zamrznitve pokojnin izkoristi za ponovni socialni dialog, ki bi pripeljal do novih ukrepov za prenovo pokojninskega sistema.

Slovenski pokojninski sistem je poleg tega še nepravičen, saj mladi tudi preko davkov in proračunskega transferja v pokojninsko blagajno plačujejo za pokojnine starejših.

Mlajši v Sloveniji so kaznovani večkrat. Kriza jih je bolj prizadela, zaradi nizkega obsega tujih neposrednih investicij ne dobijo toliko priložnosti na trgu dela, zaradi odlašanja s korenito pokojninsko reformo pa plačujejo za starejše, medtem ko sami v prihodnje ne morejo računati na enak obseg pravic. Sistem je torej v veliko elementih zelo nepravičen do mladih.

A pri reformiranju pokojninskega sistema in podaljševanju delovne dobe mnogi izpostavljajo, da vztrajanje starejših na delovnih mestih onemogoča zaposlovanje mladih.

To je pogosta zmota. Število delovnih mest ni fiksno, ampak je odvisno od dejavnikov v gospodarstvu. Država bi morala ustvarjati pogoje za gospodarsko rast, podjetniško dejavnost in zaposlovanje mladih.

Če se ljudi spodbuja k zgodnjemu upokojevanju, to pomeni večjo obdavčitev in zaviranje gospodarske dejavnosti. Če pa se ljudi spodbuja k podaljšanju delovne dobe, pa to lahko pripelje do manjšega davčnega pritiska na gospodarstvo.

Pogosto je slišati kritike, da je bila Slovenija v zadnjih letih pri svojem prilagajanju preveč blaga in je odlašala z nujnimi ukrepi. Delite to oceno? Bi bilo bolj odločno ukrepanje boljše za državo?

Na javnofinančni strani je Slovenija naredila kar precej in uravnoteženje javnih financ je opazno. Pomanjkljivo pa je ukrepala na strani privatizacije in strukturnih reform. Nekoliko begajoče je, zakaj je Slovenija tako dobra pri konsolidaciji javnih financ in ne tako dobra pri drugih reformah, ki so bolj pomembne za obnovo rasti. Odgovora ne poznam.

Zdi se, da je stališče IMF do reformno-varčevalnih programov v evrskih državah v težavah v zadnjem času bolj zmerno in da ste se nekoliko oddaljili od strategije bolečega varčevanja ter bolj poudarjate rasti prijazno konsolidacijo. Lahko govorimo o tem, da ste si premislili ali ste bili vedno skeptični do preveč varčevanja v prekratkem času?

Naš glavni ekonomist Olivier Blanchard v svojem zadnjem prispevku opozarja, da je treba zelo resno upoštevati učinke javnofinančne konsolidacije na rast. V IMF se tega zavedamo in naše politike snujemo v skladu s tem.

Z Blanchardom sva že na začetku krize v skupnem prispevku jasno izpostavila veliko vlogo javnofinančne politike v času krize. Ne gre torej za prelom v našem pristopu, ampak za evolucijo.

Ste torej naklonjeni počasnejši dinamiki konsolidacije javnih financ?

Naklonjeni smo stabilni in konsistentni konsolidaciji. Včasih je hitro uravnoteženje javnih financ nujno, a če želite dolgoročno vzdržno stabilizacijo, mora biti ta družbeno sprejemljiva in usmerjena. To pa vzame nekaj časa.

Slovenija bi lahko ukrepala na področju števila zaposlenih v javnem sektorju in pri pokojninah. Plače v javnem sektorju in pokojninski izdatki predstavljajo največji del javne porabe.

Ne zagovarjamo pa linearnega zniževanja izdatkov, saj se v tem primeru krčijo predvsem investicije in materialni stroški. To ni ne vzdržno ne dobro za gospodarstvo.

A ravno na področju plač v javnem sektorju in pokojnin je dogovor zaradi številnih močnih deležnikov najtežje doseči.

Res je. Škoda, da mladi v tem procesu niso bolj zastopani. Brez ustreznih reform bo to igra ničelne vsote, v kateri bodo kratko potegnili mladi. Vem, da obstaja upokojenska stranka, ne vem pa, kdo dejansko zastopa mlade.

Za zunanjega opazovalca je popolnoma očitno, da je sistem v Sloveniji naravnan v korist starejših. Resnično.

Kje vidite Slovenijo čez pet, deset let?

Slovenija ima nekaj velikih primerjalnih prednosti - dobro lego na križišču prometnih tokov, Luko Koper, izobraženo delovno silo, lepo naravo, ki daje številne možnosti za turizem, njeno gospodarstvo je za malo državo zelo raznoliko, izvozni sektor pa je dinamičen.

Tega vam nihče ne more odvzeti, a brez pravih politik in ukrepov Slovenija teh prednosti ne bo mogla izkoristiti. Potencial je velik, a na njem je treba graditi.

Lahko bi torej rekli - veliko potenciala in obenem veliko izzivov.

Tako je. A trenutno so izzivi večji od potencialov.