Pet dni zapored premalo spati, nato pa v soboto in nedeljo dlje poležati: to ni dobra strategija, kažejo rezultati najnovejše raziskave. Kronično pomanjkanje spanja moti presnovo in povečuje tveganje za bolezni – in ga konec tedna ni mogoče nadoknaditi.
SKUŠATE POMANJKANJE SPANJA NADOKNADITI KONEC TEDNA? Na dolgi rok je to zelo slabo in ne prinaša prave rešitve
Trendi
"Daljše spanje ob koncih tedna se ne zdi učinkovit odziv na preprečevanje presnovnih motenj, ki jih povzroča pomanjkanje spanja," je izsledke raziskave povzel Kenneth Wright z univerze v Koloradu. Wright se je tematike lotil skupaj s sodelavci. V laboratorij za spanje so povabili 36 zdravih mladih žensk in moških v starosti med 18 in 39 let in jih razdelili v tri skupine. Člani prve skupine so smeli spati devet ur na noč, člani druge skupine največ pet ur in člani tretje skupine ob delovnikih le po pet ur, ob koncih tedna pa tako dolgo, kolikor so hoteli.
Poleg tega so raziskovalci spremljali prehranjevalne navade in spremembe telesne teže sodelujočih v raziskavi, kot tudi preverjali njihovo občutljivost na inzulin s krvnimi testi – slednja kaže na to, kako dobro se telesne celice odzivajo na hormon inzulin. Visoka občutljivost na inzulin je običajno znak dobrega zdravja, medtem ko nizka občutljivost na ta hormon lahko pomeni sladkorno bolezen.
Rezultat raziskave: nezadostno spanje moti presnovo. Pri osebah, ki so spale le po pet ur na noč, so ugotovili zmanjšano občutljivost na inzulin – kar pomeni povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Prav tako so zaužile več kalorij, zlasti v obliki prigrizkov po večerji, in se v času opazovanja v povprečju zredile za več kot kilogram. Daljše spanje ob koncu tedna ni moglo nadomestiti negativnih posledic pomanjkanja spanja ob delavnikih. Nasprotno, pri članih tretje skupine se je občutljivost na inzulin zmanjšala celo še bolj.
Pri članih skupine, ki je spala po pet ur na noč, so izmerili za 13 odstotkov manjšo občutljivosti na inzulin v celem telesu, medtem ko so bile pri članih skupine, ki je lahko nemoteno spala med vikendom, te vrednosti zmanjšane za devet do 27 odstotkov, pri čemer se je še posebej zmanjšala občutljivost v jetrih in mišicah. To je zaskrbljujoče zato, ker je slaba občutljivost celic skeletnih mišic na inzulin glavni dejavnik diabetesa tipa 2.
Te ugotovitve so v nasprotju z neko raziskavo iz leta 2016. Takrat so njeni avtorji poročali, da daljše spanje ob koncu tedna zelo dobro pomaga proti dolgotrajnemu pomanjkanju spanja. Vendar pa je nova raziskava to vprašanje obravnavala v daljšem časovnem obdobju. Sklep: "Pri tistih, ki so poskušali pomanjkanje spanja nadoknaditi ob koncih tedna, nismo našli nobenih koristi za presnovo," je dejal avtor študije Chris Depner, prav tako z univerze v Koloradu. Normalne vrednosti so izmerili le pri tistih udeležencih raziskave, ki so bili vsako noč deležni zadostnega spanca.
Tudi nevrolog in raziskovalec spanja Stefan Seidel z Medicinske univerze na Dunaju je za spletni portal avstrijske televizije ÖRF poudaril, da je pomembna doslednost. Kdor eno noč premalo spi, že lahko nadomesti pomanjkanje spanca, a če tri noči spi izredno malo, naslednjo pa zelo dolgo, nato pa se vzorec ponovi, je to na dolgi rok zelo slabo. V tem primeru se lahko oseba kaj hitro sooči s prekomerno telesno težo, odpornostjo na inzulin in verjetno prej ali slej psihičnimi težavami. Pred boleznimi, kot je sladkorna bolezen, varuje dosledno spanje, je dejal Seidel.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji Current Biology.