Piškotki so majhne besedilne datoteke, s katerimi si spletne strani zapomnijo podatke in nastavitve uporabnikov. Njihov namen je bil sprva olajšati uporabo – na primer, omogočajo, da ostanete prijavljeni v družbeno omrežje, ne da bi se morali ob vsakem obisku znova vpisati, ali da se ob vrnitvi v spletno trgovino izdelki še vedno nahajajo v vaši košarici.

Zakonodaja je bila sprejeta z namenom zaščite zasebnosti uporabnikov, saj se piškotki lahko uporabljajo tudi za vsiljivo oglaševanje ali delijo z drugimi podjetji brez vednosti uporabnika. Čeprav zakon predvideva izjemo za piškotke, ki so "nujno potrebni" za delovanje storitve, se številne platforme odločajo za prikazovanje soglasij, da se izognejo morebitnim kršitvam.

Po poročanju Politica Evropska komisija razmišlja, da bi v zakon dodala dodatne izjeme ali pa uporabnikom omogočila, da svoje nastavitve glede soglasij določijo vnaprej – v samih nastavitvah brskalnika.

Predstavniki industrije si prizadevajo, da bi zakonodajo o piškotkih vključili v širšo evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki temelji na oceni tveganja in podjetjem daje več svobode pri ukrepih za zaščito zasebnosti.

Zagovorniki zasebnosti pa opozarjajo, da bi takšna rešitev industriji dala preveč moči in bi lahko vodila v še večje razkrivanje uporabniških podatkov za namene oglaševanja.

Države članice EU se sicer strinjajo, da so spremembe potrebne. Danska je na primer predlagala, da zbiranje podatkov za "tehnično nujne funkcije" ali za "enostavno statistiko" ne bi smelo zahtevati soglasja uporabnika.

Treba je poudariti, da je zakon EU o piškotkih povzročil uvedbo teh pojavnih oken po vsem svetu, zato bo odločitev EU vplivala tudi na države zunaj Evrope.