Fotografija, ki prikazuje zasluzeno morje pri nas.

Morski biologi so pri dnu zaznali pomanjkanje kisika. Nekateri organizmi se umikajo v višje predele vode in tako je, na primer, morska kumara zlezla na vrh leščurja, so pri Morski biološki postaji pojasnili za medije. Popolno pomanjkanje kisika bi lahko na morskem dnu povzročilo smrt organizmov.

Morski biologi so pred dnevi med potopom na Brionih opazili nenaden močan morski tok z debelo plastjo močno oslajene, motne vode, kar naj bi potrjevalo, da se je zelo velika količina sladke vode, ki pride z reko Pad v severno Jadransko morje, razlila do istrske obale. Potrebno pa je ločevati med tem, kaj je sluzenje in kaj cvetenje morja.

O cvetenju govorimo, ko se čezmerno razširi ena ali več vrst planktona. Sluzenje pa je proces, ki se pojavi tudi, če ni čezmernega širjenja posamezne vrste planktona. Oba procesa lahko sovpadata, nista pa povezana. Po ugotovitvah znanstvenikov na sluzenje bolj vplivajo fizikalni ali kemijski vplivi. Eden od teh je nižja slanost morja in vnos večje količine trdnih delcev, ki jih v severno Jadransko morje vnašajo reke po izdatnih količinah padavin.

Slovenski kemiki pa so postavili tudi domnevo, da so odličilen sprožilec za sluzenje morja veliki vnosi saharskega peska.

Zadnje, čeprav manj obsežno sluzenje, se je pojavilo v letih 2010 in 2014, najbolj obsežno pa je bilo konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Hudo pomanjkanje kisika na morskem dnu je leta 1991 povzročilo množičen pogin organizmov, ki se ne morejo premikati. Kako dolgo bo trajalo, ni mogoče napovedati.

Je pa v morju mogoče opaziti tudi veliko rebrač, ki sicer ne ožgejo, vendar se med njimi nahajajo posamezne kompasne meduze, ki pa lahko ožgejo.