V zadnjem obdobju veliko 'prahu' dviguje novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki bo zdravnikom, zaposlenim v javni mreži, prepovedovala opravljanje samoplačniških storitev pri zasebnih izvajalcih. Nedavna anketa, ki jo je med zdravniki in zobozdravniki izvedla Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), je pokazala, da bi kar 16 odstotkov zdravnikov zapustilo delo v javnem sektorju v primeru uveljavitve te novele. Kot smo pisali pred dnevi, v obalnih javnih zdravstvenih zavodih zaenkrat niso seznanjeni z morebitnimi odhodi zdravnikov, so nam pa več povedali o tem, kakšno je trenutno stanje pri njih na tem področju in kaj bi lahko pomenilo v primeru, če bi ob uveljavitvi novele o zdravstveni dejavnosti njihov javni zdravstveni zavod zapustilo več zdravnikov.

Na kakšen način bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti lahko vplivala na morebitne odhode delavcev v zdravstveni negi, smo pred dnevi povprašali Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), kjer so nam povedali, da te novele v sindikatu ne problematizirajo, "saj je zelo malo medicinskih sester, ki so bile zaposlene v javnem sektorju in pod različnimi pogoji (pogodbami) delale še pri zasebnikih". So pa v sindikatu izpostavili razloge za dosedanje odhode delavcev v zdravstveni negi in pa na kakšen način bi zmanjšali te odhode ter povečali zanimanje za ta poklic. In kaj o tem pravijo v obalnih javnih zdravstvenih zavodih?

Tako v Splošni bolnišnici (SB) Izola, Ortopedski bolnišnici (OB) Valdoltra, kot v Zdravstvenem domu (ZD) Koper in Zdravstvenem domu (ZD) Izola so nam povedali, da niso seznanjeni, koliko osebja iz vrst zdravstvene nege bi lahko zapustilo njihov zdravstveni zavod v primeru uveljavitve novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Splošno znano je, da se mnoge javne zdravstvene ustanove soočajo s primanjkljajem in pa tudi odhodi osebja iz zdravstvene nege zaradi razlogov, ki so znani že vrsto let. O tem, koliko osebja iz zdravstvene nege je njihov zdravstveni zavod zapustilo v lanskem letu in koliko letos ter zaradi kakšnih razlogov, so nam v SB Izola odgovorili, da je leta 2023 njihov javni zdravstveni zavod zapustilo 48 delavcev v zdravstveni negi, leta 2024 pa 40. Razlogi pa so različni.

V OB Valdoltra so navedli, da se skupno število osebja zdravstvene nege pri njih rahlo povečuje: "V zadnjem obdobju beležimo odhode osebja zaradi upokojitev, kar nadomeščamo z novim, mlajšim zdravstvenim kadrom."

Iz ZD Koper je leta 2023 odšlo osem delavcev iz zdravstvene nege, na novo pa jih je prišlo 11. Leta 2024 jih je iz tega javnega zdravstvenega zavoda odšlo 19, na novo jih je pa prišlo 16. Pri tem so navedli, da so razlogi različni, kot so novo delovno mesto bližje domu, višji osebni dohodek, selitev v tujino ...

"Pomanjkanje zdravstvenega kadra je splošna, že pregovorna situacija, ki velja široko, ne le v regiji in državi. Velikokrat pri tem zanemarjamo kader v zdravstveni negi, ki ga ravno tako primanjkuje," so navedli v ZD Izola in dodali, da število zaposlenih v njihovem javnem zdravstvenem zavodu raste.

S pomanjkanjem osebja iz zdravstvene nege se soočajo v SB Izola, medtem ko se v ZD Koper, ZD Izola in OB Valdoltra zaenkrat s tem ne soočajo. V SB Izola so nam pritrdili, da pomanjkanje kadra vpliva na samo delo in obravnavo pacientov. V OB Valdoltra so navedli, da je pri njih stanje obvladljivo, program pa izvajajo skladno z letnim načrtom. V ZD Izola pa pravijo, da kljub zaostrenim razmeram v njihovem javnem zdravstvenem zavodu zagotavljajo storitve v obsegu prevzetih obveznosti.