Letno poročilo o migracijah in azilu kaže, da se je stanje na področju migracij v obravnavanem obdobju, tj. med julijem lani in junijem letos, še naprej izboljševalo, so sporočili s komisije. Število nezakonitih prehodov zunanjih meja se je glede na obdobje od julija 2023 do junija 2024 zmanjšalo za 35 odstotkov, je razvidno iz poročila.

"To je rezultat sodelovanja z našimi mednarodnimi partnerji," je ob predstavitvi povedal evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner.

Kljub izboljšanju pa izzivi ostajajo, poudarjajo v Bruslju. Med temi so našteli nadaljnji pritisk nezakonitih prihodov migrantov in njihovo nedovoljeno gibanje znotraj EU, oskrbo beguncev iz Ukrajine, uporabo migracij kot orožja s strani Rusije in Belorusije na zunanjih mejah unije, pa tudi težave pri vračanju migrantov v tretje države.

Na podlagi poročila na komisiji ocenjujejo, da se stanje na področju migracij v posameznih članicah razlikuje. Pod migracijskim pritiskom sta zaradi nesorazmernega števila prihodov migrantov v zadnjem letu Grčija in Ciper. To velja tudi za Španijo in Italijo, ki pa sta pod pritiskom zaradi nesorazmernega števila prihodov migrantov po reševalnih akcijah na morju.

Te štiri države bodo tako od sredine prihodnjega leta, ko se bo začel migracijski pakt v celoti uporabljati, upravičene do podpore drugih držav članic v okviru solidarnostnega mehanizma EU.

Evropska komisija je danes sprejela predlog tega mehanizma, v katerega bodo lahko članice prispevale s premestitvami prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito iz prizadetih članic, finančno ali pa z nudenjem operativne podpore. Njegovih podrobnosti ni razkrila, saj v skladu z zakonodajo ni javno dostopen.

"S solidarnostnim mehanizmom bomo imeli uravnotežen sistem podpore, pri čemer bodo države članice odločale o tem, kako bodo prispevale," je ob tem dejal Brunner.

Na Evropski komisiji so ob tem pojasnili, da bodo lahko Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami, Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v mehanizmu. Prispevek jim bodo lahko znižali le deloma ali pa jim sploh ne bo treba prispevati. Vanj prav tako ne bo treba prispevati četverici držav, ki bodo upravičene do podpore.

Vse druge članice, vključno s Slovenijo, pa bodo v skladu z zakonodajo obvezane prispevati na enega ali več od zgoraj omenjenih načinov. Izjema zanje bo možna le, če bo Evropska komisija ocenila, da imajo sistemske težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz pakta.

Predlog solidarnostnega mehanizma bodo zdaj obravnavale države članice v Svetu EU, ki bodo tudi določile njegov obseg in sestavo. Pri tem bodo po navedbah virov na komisiji morali uskladiti pričakovanja prejemnic podpore in pripravljenost tistih, ki bodo morale prispevati v mehanizem. Obveznosti slednjih bodo javno znane, ko bo Svet potrdil mehanizem.

Bruselj je ob tem ocenil tudi pripravljenost držav članic na izvajanje maja lani sprejetega pakta o migracijah in azilu. Pozval jih je, naj pospešijo sprejemanje potrebnih reform, da bodo do junija 2026 pripravljene na izvajanje.