V ambulantah družinske medicine Zdravstvenega doma Koper manjka skoraj 40 odstotkov zaposlenih, v otroško-šolskemu dispanzerju pa 20 odstotkov zaposlenih. "Glede na število okuženih in bolnih, imamo v ambulantah ogromno posvetov, kar seveda jemlje prostor in čas necovidnim pacientom," opisuje Ljubica Kolander Bizjak, strokovna vodja ZD Koper.

Situacija postaja neobvladljiva

"Na dan imamo v vsako ambulanto do 150 telefonskih klicev in preko 100 elektronskih sporočil, kar postaja neobvladljivo," pravi Kolanderjeva, ki dodaja, da vsi delajo tudi izven rednega delovnega časa in hkrati tudi cepijo ter delajo v vstopni točki za jemanje brisov.

"Najbolj pa nas moti neprimerna komunikacija z žaljivkami, zmerjanjem in grožnjami. Opažamo, da je med ljudmi vse manj vljudnosti in strpnosti," še nadaljuje strokovna vodja. Zato prosijo vse ljudi, da poskušajo razumeti, da samo z velikimi napori zmorejo vsaj delno zadostiti vsem potrebam, zato prosijo za vljudno in prijazno komunikacijo.

Podobno se z nestrpnostjo, neučakanostjo in neprimerno, tudi sovražno komunikacijo spopadajo v Zdravstvenem domu Izola, kjer pri nekaterih obiskovalcih opisujejo tudi namerno neupoštevanje ukrepov NIJZ in navodil zdravstvenih delavcev. "Seveda, ob vsakem delu so tudi slabe izkušnje in o teh se najprej sliši. Vsi smo ljudje. Je pa lepih izkušenj, prijaznih pacientov in dobrih praks več, veliko več!" sicer pravi Aleksander Krebelj, strokovni sodelavec v Zdravstvenem domu Izola, kjer je na področju zdravstvene nege odsotnega za slabih 10 odstotkov kadra, med zdravniki pa za skoraj 20 odstotkov.

V Izoli največ težav na pediatriji

Največje težave imajo na pediatriji. "Vsaka odsotnost vpliva na delovni proces, vendar se potrudimo, da je to čim manj opazno," pravi Krebelj in dodaja, da delo sproti prilagajajo, odsotnosti pa pokrivajo z nadomeščanjem, kjer je to mogoče, tudi ob uporabi kadra, ki med epidemijo ne more opravljati svoje primarne dejavnosti.

Krebelj je izpostavili še željo po bolj preprostem in razumljivem informiranju pacientov. "Veliko težav namreč izvira tudi iz dejstva, da se pacienti, ki ne najdejo informacije, obrnejo na zdravstveni dom ali svojega zdravnika. To pa se kaže v zasedenih telefonskih linijah in posledično nedostopnosti tistim, ki dejansko potrebujejo zdravnika in ne le informacijo o prehodu meje, veljavnosti certifikata ali podobnih, ki niso v pristojnosti zdravstvenega doma ali osebnega zdravnika," opisuje.

V SB Izola odsotnih 43 zaposlenih

Kot so nam sporočili iz izolske bolnišnice, je trenutno odsotnih okrog 12 zaposlenih iz zdravstvene nege, 15 zdravnikov in 16 zdravstveno administrativnih sodelavcev. Največji manko kadra pa je na internem oddelku. Zanimalo nas je tudi, kako tovrstna situacija vpliva na delovni proces, pri čemer so nam odgovorili, da prestavljajo termine, situacijo pa rešujejo tako, da prerazporejajo kader.

Kot kaže, negativnih izkušenj s pacienti zaradi tega nimajo, saj odgovarjajo, da so se bolniki na situacijo odzvali "korektno". Poleg pomanjkanja kadra se v SB Izola z drugimi težavami ne spopadajo.

Z vprašanji, kako se spopadajo z morebitnimi odsotnostmi kadra, smo se obrnili tudi na piranski zdravstveni dom, a nam do trenutka pisanja tega članka nanja še niso odgovorili.