Fotografija je simbolična.

V načrtovanem prizidku Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani bo deloval Nacionalni center za izredne razmere z najmanj 160 bolniškimi posteljami, namenjen tako vojaški kot civilni zdravstveni oskrbi. Kot so ob predstavitvi jeseni 2024 povedali na Morsu, je projekt odziv na pomanjkljivosti, razkrite med epidemijo covida-19, ter da bo z združenimi zmogljivostmi vojaškega in civilnega zdravstva okrepil pripravljenost države na množične nesreče in krizne razmere.

Zamiki že na začetku projekta

Projekt izgradnje prizidka vojaške bolnišnice naj bi se začel v prvi polovici leta 2026. Zato smo Ministrstvo za obrambo (Mors) povprašali, če ta rok še vedno velja ali je že morda prišlo do zamikov. Na Mors so nam odgovorili, da se časovnica premika: "Zaradi dolgotrajnosti upravnih postopkov se bo začetek gradnje zamaknil predvidoma proti koncu leta 2026."

Projekt je trenutno še vedno v pripravljalni fazi: "Projekt je v fazi pridobivanja mnenj za pridobitev gradbenega dovoljenja." Kljub zamiku pa na ministrstvu zatrjujejo, da se finančni okvir ni spremenil: "Ocenjena vrednost se ni spremenila."

Zakaj projekt vodi obrambni resor?

Ena ključnih dilem je, zakaj projekt vodi Mors, čeprav naj bi bil pomemben del zmogljivosti namenjen civilnemu zdravstvu. Na Morsu pojasnjujejo, da projekt v celoti financira in vodi investicijo njihovo ministrstvo: "Po izgradnji bo objekt v upravljanju Ministrstva za obrambo, dan pa bo v uporabo zdravstvu za namen Univerzitetnega kliničnega centra, Ljubljana, skladno s sporazumom med Ministrstvom za zdravje, Univerzitetnim kliničnim centrom in Ministrstvom za obrambo."

Vojska ali civilno zdravstvo?

Vprašanje razmerja med vojaško in civilno rabo ostaja ključno. Po navedbah ministrstva, bo Slovenska vojska bo v osnovi zadržala uporabo enega nadstropja objekta/bolnišnice za potrebe delovanja svojega zdravstvenega osebja in usposabljanja. V primeru nujnih potreb se bo tudi to nadstropje uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnost.

Projekt odpira tudi vprašanje morebitne uporabe za tuje vojaške sile. Na Morsu odgovarjajo, da se v primeru nesreč na našem ozemlju (Podpora države gostiteljice) za nudenje nujne pomoči tujih oboroženih sil na našem ozemlju že v tem trenutku uporabljajo kapacitete slovenskega javnega zdravstva (tudi druge bolnice).

"V primeru krize (vojne) bo objekt namenjen tudi za oskrbo tujih vojakov do transporta v matične države oz. med transportom v domačo državo. Uporaba bolnišnice za vojaške potrebe bo torej pod pogoji ene najkompleksnejših kriz (vojni) ali pri prehodu vojaških oseb preko ozemlja Republike Slovenije (Podpora države gostiteljice). V primeru razglašenega vojnega stanja se prilagaja delovanje celotne družbe na vojno stanje in v okvir tega spadajo tudi oskrba vojaških ranjencev. Ni pa praksa znotraj držav zaveznic, da bi se izvajalo zdravljenje vojaških oseb v drugi državi za bolezni in poškodbe, ki niso posledica vojne (ranjenci) ali nesreče na ozemlju Republike Slovenije," pojasnujejo na Mors.

Projekt za Nato ali za zdravstvo?

Med očitki v javnosti se pojavlja tudi vprašanje, ali gre predvsem za izpolnjevanje zavez do zveze Nato. Na ministrstvu to zavračajo: "Namen projekta je gradnja in opremljanje sodobnega zdravstvenega centra za izredne razmere, ki bo deloval kot vojaška bolnišnica, vključena v javni zdravstveni sistem. Z združenimi močmi Vojaške zdravstvene enote in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bo zagotavljala povečano odpornost države v primerih, ko bo veliko obolelih, poškodovanih ali ranjenih. Gre za zdravstveno zmogljivost za dvojno rabo, namenjeno tako vojaškim kot civilnim potrebam. V centru bodo delali pripadniki Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske in zdravstveno osebje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Projekt je posebej pomemben tudi krepitev odpornosti države na področju zdravstva."

V nadaljevanju poudarjajo, da je Slovenija del zavezništva, z vstopom pa je sprejela obveze in prav tako koristi. "Republika Slovenija za potrebe obrambe zagotavlja in razvija samo določene obrambne kapacitete, ne pa celoten spekter, ki ga zahteva obramba države. Zagotavljanje in krepitev kapacitet za lastno varnost in obrambo naša odgovornost ne odgovornost EU in Nata. Varnost pa je večplastna in se odraža v različnih krizah, zato bodo kapacitete bolnice namenjene tudi za druge krize (potresi, poplave, požari, pandemije ipd.) in tudi za zagotavljanje delovanja ključnih zdravstvenih ustanov (npr. UKC Ljubljana) med prenovami, posodobitvami in morebitnimi drugimi večjimi potrebami," navajajo na Mors.

Pospeševanje projekta in krizni scenariji

Glede na zaostrene geopolitične razmere na ministrstvu zatrjujejo, da projekt že poteka maksimalno hitro: "Projekt poteka pospešeno, kolikor to dopušča naša zakonodaja."

Na vprašanje o pripravljenosti na najhujše scenarije dodajajo: "Objekt je projektiran v skladu z dvonamensko rabo in temu so prilagojena tudi projektna izhodišča, skratka objekt bo prilagojen izrednim razmeram tudi najbolj kompleksni krizi (vojni)."

Bo projekt obremenil zdravstvo?

Ob tem se pojavljajo tudi pomisleki, ali bo nova infrastruktura dodatno obremenila že tako kadrovsko podhranjen zdravstveni sistem. Na Morsu odgovarjajo, da bo objekt izboljšal pogoje, povečal kapacitete in odpornost slovenskega javnega zdravstva: "Vojaška uporaba in dejavnost v miru ne bo obremenjevala zdravstvenega sistema, ker ima Slovenska vojska za lastne potrebe delovanja v miru svoje osebje. Bo pa to osebje na razpolago javnemu zdravstvu."