Raziskava, objavljena 2. junija v znanstveni reviji Palaeontology, kaže, da je bil Praearcturus gigas dolg približno en meter, zaradi česar velja za največjega znanega škorpijona v zgodovini. Fosil so prvič opisali že v 70. letih 19. stoletja, vendar so ga takrat napačno uvrstili med rake. Šele v 80. letih prejšnjega stoletja so se pojavili prvi sumi, da bi lahko šlo za škorpijona, piše CNN.

"To je res ogromen organizem. Takšnega škorpijona si zagotovo ne bi želeli srečati v temni ulici," je dejal avstralski paleobiolog Russell Bicknell, ki ni sodeloval v raziskavi.

Ključni dokaz našli v Kanadi

Raziskovalna skupina je analizirala osem fosilov s treh različnih najdišč ter pri preučevanju uporabila CT-skeniranje in druge sodobne metode. Ključ do identifikacije je bila primerjava s fosilom sorodnega škorpijona iz Kanade, opisanega leta 2015.

Vodilni avtor raziskave Richard Howard je pojasnil, da sta imeli obe živali enako oblikovano prsno ploščo. "Ker imata oba škorpijona enako zgradbo tega dela telesa, lahko sklepamo, da sta bila tesna sorodnika," je dejal.

Presenetljivo odkritje iz obdobja pred 415 milijoni let

P. gigas je živel v zgodnjem devonu, v času, ko je bilo življenje na Zemlji še večinoma povezano z vodnimi okolji. Zato je odkritje tako velikega škorpijona znanstvenike presenetilo. "Gre za veliko starejše obdobje, kot bi pričakovali za pojav orjaških členonožcev," je pojasnil Howard.

Velikanski členonožci, med katere sodijo tudi predniki današnjih kačjih pastirjev in stonog, so se množičneje pojavili šele približno 50 milijonov let pozneje. Takrat se je v ozračju povečala količina kisika, kar je omogočilo razvoj večjih kopenskih živali. Prav zato je prisotnost meter dolgega škorpijona v tako zgodnjem obdobju za raziskovalce še toliko bolj presenetljiva.

Imel je 16 centimetrov dolge klešče

Poleg izjemne velikosti je imel P. gigas noge, glavo in klešče prekrite z grobimi izrastki, kar je značilno za škorpijone. Čeprav na fosilih niso našli oči, raziskovalci domnevajo, da jih je imel na sprednjem delu glave, podobno kot današnji škorpijoni.

Posebej impresivne so bile njegove klešče, dolge približno 16 centimetrov. "To je približno štirikrat več kot pri velikem sodobnem škorpijonu," je poudaril Bicknell.

Raziskovalci so odkrili tudi posebne trebušne strukture, ki jih pri drugih škorpijonih doslej niso poznali. Te so morda pomagale pri plavanju, saj jih sicer povezujejo predvsem z morskimi členonožci.

Je živel na kopnem ali v vodi?

Po eni od teorij je škorpijon dosegel takšno velikost zaradi zaščite pred plenilci. Vendar pa bi mu njegova velikost na kopnem povzročala precejšnje težave pri lovu na takratne majhne organizme.

"Žival, velika približno kot pes, se verjetno ni mogla prehranjevati z drobnimi bitji, ki so takrat živela na kopnem. Težko si predstavljam, kako bi jih sploh lahko uspešno lovila," je dejal Howard.

Zato raziskovalci menijo, da P. gigas najverjetneje ni živel izključno na kopnem, temveč je del življenja preživel tudi v vodi. Po njihovi oceni se je prehranjeval predvsem s primitivnimi ribami brez čeljusti in oklepnimi ribami, ki so v tistem času naseljevale vodna okolja.

Vsi strokovnjaki niso prepričani

Kljub novim ugotovitvam nekateri znanstveniki ostajajo previdni. Jason Dunlop opozarja, da na fosilih niso našli dveh ključnih značilnosti škorpijonov – žela na koncu repa in posebnih čutilnih organov na spodnji strani telesa. "Težava je v tem, da imamo le dele in fragmente izvorne živali," je dejal Dunlop in dodal, da velike klešče najdemo tudi pri nekaterih rakih.

Howard priznava, da so delali z nepopolnimi primerki, vendar poudarja, da ni razloga za domnevo, da želo ni obstajalo. "Če odkrijete okostje dinozavra brez glave, ne boste predpostavili, da glave sploh ni imel," je ponazoril.

Dunlop ob tem poudarja, da so fosili pogosto poškodovani in nepopolni, zato je njihova interpretacija vedno velik znanstveni izziv.

Odkritje bo vplivalo na prihodnje raziskave

Po mnenju strokovnjakov odkritje poudarja pomen ponovnega preverjanja starih znanstvenih ugotovitev. "Zanimivo je, da zgodba o tem odkritju temelji na ponovnem pregledu že znanih fosilov in vztrajnem raziskovanju. Prav to je dober primer, kako znanost nenehno preverja in dopolnjuje svoje ugotovitve," je dejala paleoekologinja Elizabeth Dowding.

Raziskovalci menijo, da bi lahko odkritje spodbudilo nova raziskovanja živali iz tega obdobja in privedlo do novih odkritij škorpijonov iz zgodnjega devona. Zaradi nove razvrstitve bodo morale svoje podatke posodobiti tudi paleobiološke baze podatkov.

"Posledice tega dela bi lahko spremenile globalno razumevanje raznolikosti te skupine," je zaključila Dowding.