Depopulacija podeželskih območij se je začela sredi 20. stoletja, ko so ljudje množično odhajali v mesta v iskanju dela v tovarnah. Proces se je v zadnjih letih še pospešil, zlasti v notranjosti države. Vladno poročilo kaže, da je podeželska Španija med letoma 2014 in 2023 izgubila 4,4 odstotka prebivalstva, čeprav je skupno prebivalstvo države naraslo za 2,6 odstotka.

"Stotine vasi bo izginilo, ker mladi ne želijo živeti tam," opozarja Juan Jose Manzano, soustanovitelj organizacije AlmaNature, ki se ukvarja z revitalizacijo podeželja.

Ravnotežje prebivalstva v državi je močno porušeno. Čeprav je 84 odstotkov ozemlja podeželskega, tam živi le 16 odstotkov ljudi. Ker je manj ljudi, ki bi skrbeli za gozdove in travnike, ki so že sami po sebi nagnjeni k požarom, ti postajajo še ranljivejši.

Da bi ustavili ta trend, ponujajo javne oblasti in zasebniki različne rešitve. Vlada je celo ustanovila posebno ministrstvo, posvečeno 'Prazni Španiji'. Obenem pa vse več prebivalcev mest – izčrpanih zaradi urbanega stresa in visokih življenjskih stroškov – razmišlja o vrnitvi k podeželskemu življenju.

???????? España enfrenta la despoblación de su mundo rural. De aldeas vendidas a extranjeros a proyectos de turismo y sostenibilidad, surgen fórmulas para revitalizar la llamada “España vacía”. @LauraMillanL explica: https://t.co/HXW7OIEzQQ pic.twitter.com/Dbt27vuV3Y

— Bloomberg en Español (@BBGenEspanol) September 12, 2025

Primer prihaja iz agencije Aldeas Abandonadas, specializirane za prodajo zapuščenih vasi. Predsednica agencije Elvira Fafian je opazila porast zanimanja mladih Špancev in tujcev, ki iščejo mir, dostopnost ali preprosto alternativo dragim mestnim hipotekam. Lani je agencija prodala vas v bližini Burgosa nizozemskemu paru za 350.000 evrov. Nova lastnika, matematičarka Maike Gerts in njen partner, informatik, načrtujeta ustvariti eko-vas, obnoviti hiše in privabiti skupnost somišljenikov.

"Želela sva narediti nekaj dobrega z najinim denarjem, ne pa preživeti vse življenje za računalnikom," pojasnjuje Gerts.

Podobna zgodba spremlja Villalibado, vas, ki je bila zapuščena več kot 30 let, dokler je nista leta 2007 kupila brata Ansotegi. Njuna začetna ideja je bila obnoviti nekaj hiš za upokojence, a se je projekt spremenil v ambiciozen kompleks z restavracijo, barom, bazeni in obnovljeno romansko cerkvijo iz 12. stoletja. Danes je vas turistična destinacija za poroke, duhovne programe in znanstvene konference. Nedavno jo je najela skupina raziskovalcev iz San Francisca, da bi opazovala sončni mrk.

"Veseli smo, da je vas znova živa," pravi župan Alonso Manjon in poudarja, da je vrnitev življenja motivirala tudi druge domačine, da vlagajo v svoje domove.

Revitalizacija Villalibada je prinesla tudi nepričakovane koristi sosednjemu Villadiego, mestu s 1.500 prebivalci. Obiskovalci iz bližnje vasi tam trošijo denar v lokalnih kavarnah in muzejih, mesto pa ponuja tisto, česar manjšim krajem primanjkuje: banke, šole in zdravstveno oskrbo.

Villadiego zdaj privablja nove prebivalce. Celia, muzejska vodička v poznih dvajsetih letih, se je preselila iz Madrida in zdaj uživa v mirnejšem življenju. Poleti mesto oživi: trgi so polni družin, otrok in mladih v dvajsetih letih, kar je nenavaden prizor za podeželske kraje, kjer prebivalstvo pogosto hitro postara.

Le nekaj kilometrov stran pa leži opomin na drugo plat zgodbe. Villamoron, nekoč vas s 150 prebivalci in gotsko cerkvijo svetega Jakoba Apostola, je zdaj popolnoma prepuščena naravi. Hiše in pokopališče so prerasli pleveli, cerkev pa je edini dokaz, da je tam nekoč obstajala skupnost.

Ena najuspešnejših pobud je HolaPueblo, program organizacije AlmaNature, ki od leta 2020 pomaga družinam preseliti se v zapuščene vasi. Doslej se jih je preselilo 85, odprli pa so na desetine novih pekarn, barov, umetniških studiev in delavnic. Med njimi je tudi družina Padin, ki je v Španijo pribežala iz Venezuele zaradi krize. Preselili so se v Plasin v Galiciji, kjer Ricardo Padin izdeluje nože v svoji delavnici. Čeprav ima težave s slabo internetno povezavo in oddaljenimi šolami, pravi, da že pozna vse sosede in da njihova prisotnost spodbuja lokalno gospodarstvo.

Tudi raziskave kažejo na blage pozitivne premike. Po podatkih Socialnega observatorija fundacije La Caixa predstavljajo priseljenci, stari med 20 in 39 let, deset odstotkov prebivalstva v občinah z manj kot 10.000 prebivalci. Verjamejo, da to napoveduje "generacijsko obnovo", ki bi lahko upočasnila demografski upad.

Vendar pa strokovnjaki, kot je raziskovalec Miguel Gonzalez-Leonardo, opozarjajo, da lokalni projekti sami po sebi ne morejo spremeniti strukturnih trendov. Vlada je leta 2021 vložila 10 milijard evrov v boj proti depopulaciji, Andaluzija pa ponuja subvencije kupcem hiš v vaseh z manj kot 3.000 prebivalci. A učinki teh ukrepov so za zdaj omejeni.

"V prihodnjih letih bodo nekatere občine izginile zaradi pomanjkanja gospodarske dejavnosti in virov," pravi Gonzalez-Leonardo.