Tudi odločanje mariborskega okrožnega sodišča v zadevi delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je bilo po besedah Masleše pravočasno, je pa bila storjena ena strokovna napaka, ki pa na samo zadevo ni vplivala. Po njegovih besedah bi moralo namreč sodišče po tistem, ko je tožilec 12. aprila prekvalificiral kaznivo dejanje v milejšo obliko kaznivega dejanja, po službeni dolžnosti odpraviti pripor Tovšakovi. Zaradi tega bo Masleša zdaj zahteval oceno sodniške službe za preiskovalno sodnico.

S prekvalifikacijo kaznivega dejanja je namreč za zadevo postalo pristojno okrajno sodišče, kjer lahko pripor po zakonu o kazenskem postopku pred vložitvijo obtožnega predloga traja največ 15 dni. Ker je bila Tovšakova ob prekvalifikaciji v priporu že več kot 15 dni (od 28. februarja), obtožnega predloga pa še ni bilo, razlogov za pripor ni bilo več.

Iz poročila je razvidno, da je sicer tožilstvo obtožnico vložilo šele, potem ko je sodišče Tovšakovi 17. maja že odpravilo pripor. Sklep o odpravi pripora je bil po besedah Masleše Tovšakovi vročen okoli 13.30 (takrat je bila tudi formalno svobodna), obtožnica pa je na sodišče po faksu začela prihajati ob 13.35 in je v celoti prispela ob 14. uri. Poročilo ob tem ugotavlja, da je tožilstvo obtožnico očitno vložilo v stiski, saj sodna preiskava še ni bila končana.

Na novinarski konferenci so tudi potrdili, da je iz spisa v zadevi delavcev na gradbišču Teš izginil del listin, ki pa so jih s pomočjo kopij iz drugih različic spisa že obnovili. Zakaj natančno je izginil, naj bi zdaj poskušala ugotoviti posebna skupina.

Masleša je sicer kritiziral način obravnave sodstva s strani politike. Poudaril je tudi, da razume ogorčenje javnosti v primeru Tovšakove, vendar pa ne more pristajati na vnaprejšnje in pavšalne ocene politike o domnevnih napakah sodstva, ne da bi se upoštevalo pristojnosti in obveznosti različnih akterjev v postopkih.

Tudi po mnenju Društva državnih tožilcev Slovenije je "udarni napad" pravosodnega ministra na vse tožilce nesprejemljiv. Kjer bi morala prevladati preudarnost, treznost in razumnost, je očitno zmagala želja po všečnosti javnosti, ki je, še posebej v času zategovanja pasu, "seveda lačna takih napadov", so zapisali v društvu.

Medtem so se že pojavili namigi, da bi lahko Tovšakova zaradi nezakonitega pripora zahtevala odškodnino. Masleša je na vprašanje, koliko bi Tovšakova zaradi nezakonitega pripora lahko izterjala od države, odgovoril, da o tem ne želi špekulirati, dokler ni konkretna zahteva vložena. Po njegovi oceni so sicer zneski za nezakonit pripor različni in odvisni od tega, v kolikšni meri je bil nekdo prizadet v njegovih pravicah in dostojanstvu.

Minister Pličanič je na današnji novinarski konferenci ocenil, da sta sodišče in tožilstvo v tem primeru storila dve napaki. Prva je ta, da je bila Tovšakova nezakonito v priporu, kar da je poseg v človekove pravice in lahko za državo pomeni tudi finančne posledice, je dejal. Druga napaka pa je, da se ni zagotovilo podlage, da bi Tovšakova kljub odpravi pripora v zgoraj opisanem primeru, ostala v priporu zaradi ostalih kazenskih postopkov, je pojasnil minister.

Tako je bila po Pličančevi oceni opuščena skrb za učinkovito koordinacijo tožilstva in sodišča ter organizacijo, da zadeve tečejo gladko. Tista, ki sta pristojna za to, torej generalni državni tožilec Zvonko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, bi se morala s tem soočiti in ugotoviti, ali sta storila vse, je dejal Pličanič.

Prav zato je Pličanič prepričan, da so zakonske spremembe nujne, saj je treba zagotoviti večjo učinkovitost in odgovornost sodišč. Dodal je še, da današnje izjave vrha sodstva kažejo, da "očitno niso dojeli, v kakšnem obdobju živimo".

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek meni, da je ocena sodniške službe preiskovalne sodnice, ki jo je zaradi strokovne napake v primeru delavcev na gradbišču Teš napovedal Masleša, na mestu. O ravnanju sodnice v primeru Tovšak je namreč po besedah Roblekove težko vnaprej soditi.

Roblekova je za STA pojasnila, da ocena sodniške službe sicer poteka vsaka tri leta. Gre za redno oceno, pri kateri se po kriterijih, ki jih določa zakon o sodniški službi, preveri med drugim tudi sodnikovo strokovno znanje, njegove delovne sposobnosti in sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj. Po teh kriterijih personalni svet višjega sodišča poda oceno, ali sodnik še ustreza sodniški službi ali ne oziroma ali izpolnjuje pogoje za napredovanje, za hitrejše napredovanje ali celo za izjemno napredovanje.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer z rezultati službenega nadzora še ni v celoti seznanjen, zato jih za zdaj ni komentiral. Prav tako zadeve danes za STA ni želel komentiral odvetnik Tovšakove Boris Kanduti.

Sorodne vsebine:

Primer Tovšak: Pličanič jutri s predlogi ukrepov

Primer Tovšak: bodo sankcionirali odgovorne?

Masleša pričakuje poročilo glede Tovšakove