Hrana, ki konča v kanalizaciji, se ne razgradi na enak način kot druge biološke snovi. V stiku z maščobami in drugimi odplakami tvori trde obloge, ki se nalagajo na stenah cevi in povzročajo zamašitve. Te vodijo do zmanjšanega pretoka, pogostih okvar, dviga odpadnih voda ter lahko povzročijo izlive fekalij.

Poudarjajo, da hrana v kanalizaciji ni le tehnični izziv, temveč predstavlja tudi higiensko in sanitarno tveganje. Organski odpadki so vir hrane za različne škodljivce, predvsem ščurke, ki se v toplem, vlažnem in s hranili bogatem okolju hitro razmnožujejo. Ko se njihova populacija poveča, iščejo pot tudi v stanovanjske in poslovne prostore, kar povzroča dodatne težave občanom.

Poleg neposrednih vplivov na gospodinjstva in kanalizacijsko omrežje ima odmetavanje hrane v stranišče tudi okoljske posledice. Povečana količina organskih snovi obremeni čistilne naprave, kar zahteva več energije in kemikalij za obdelavo. Posledično to pomeni večje stroške in večje okoljske vplive.

Zato pozivajo občane, naj z ostanki hrane ravnajo odgovorno. Hrana sodi med biološke odpadke, kjer se lahko ustrezno predela ali kompostira. Tekoče maščobe in olja je treba zbirati v posebne posode ter jih oddati na zbirnem centru ali v namenskih zbiralnicah v mestu.

Vsako neustrezno odlaganje hrane se dolgoročno pozna – ne le v kanalizaciji, temveč tudi v kakovosti bivanja. V Marjetici Koper bodo s strokovnimi službami še naprej skrbeli za nemoteno delovanje sistema, pri tem pa računajo tudi na odgovorno ravnanje vseh uporabnikov.