Vojaške vaje z imenom Zapad običajno potekajo vsake štiri leta, tokratna izvedba, ki bo trajala do torka, pa je prva od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022.

Zadnje tovrstne vojaške vaje so potekale leta 2021, le nekaj mesecev pred rusko ofenzivo, v njih pa je takrat sodelovalo okrog 200.000 vojakov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Letošnje vojaške vaje so precej manj obsežne, saj se več sto tisoč ruskih vojakov bori v Ukrajini. Belorusija je maja sporočila, da bodo predvideno število 13.000 sodelujočih vojakov zmanjšali za približno polovico.

Vaje bodo potekale v osrednjem delu Belorusije, kamor so jih po navedbah beloruskega obrambnega ministrstva premaknili z območja blizu meje s Poljsko in Ukrajino, da bi "zmanjšali napetosti", navaja AFP.

Moskva ob tem miri zaskrbljene članice zveze Nato na vzhodnem krilu, da gre za "vnaprej načrtovane vaje, ki niso usmerjene proti nikomur".

Vendar s svojimi zagotovili niso prepričali niti Ukrajine, ki se že več let sooča z rusko agresijo, niti Poljske, Litve in Latvije, ki so v visoki pripravljenosti.

K temu je dodatno pripomogel incident v noči iz torka na sredo, ko je v poljski zračni prostor vdrlo okrog 20 dronov, ki naj bi bili ruskega izvora. Poljski premier Donald Tusk je posvaril, da je njegova država "bližje odprtemu spopadu" kot kadarkoli po 2. svetovni vojni.

Poljska je ob tem začasno zaprla mejo z Belorusijo in zračni prostor na vzhodu države, podobne ukrepe sta sprejeli tudi Litva in Latvija. Nemčija in Francija pa bosta po vdoru dronov okrepili varovanje poljskega zračnega prostora.

Tusk je menil, da so vaje namenjene simulaciji zasedbe koridorja Suwalki, ključnega in ranljivega območja ob meji med Poljsko in Litvo, ki vodi od Belorusije do ruske eksklave Kaliningrad.

Rusija je tovrstne pomisleke zavrnila in kritizirala Poljsko zaradi zaprtja meje z Belorusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je posvaril pred morebitnimi skritimi nameni Rusije in dejal, da glavni pomen tovrstnih vaj "vsekakor ni obramba".