Med najbolj znanimi simboli Kopra najdemo kozla, sonce in Meduzino glavo. Koper pa naj bi s svojim ščitom zaznamovala tudi Atena, boginja modrosti, znanja in premišljenega vojskovanja. Vsaj legenda pravi tako.
SONCE: zlato sonce je simbol svetlobe, zlatega kozmičnega jajca ali zlatega lingama. Vse velike svetovne civilizacije na Zemlji so ta simbol uporabljale kot prave astralne religije ustvarjanja, kreacije, kot utelešenje življenjskega izvira svetlobe in topline, ki ga predstavlja nebeško telo. Sonce nam daje toploto, življenje, ustvarjalno energijo in simbolizira svobodo.
Vemo pa tudi, da sonca ne moremo gledati. Zato nam predstavlja tudi boga, ki ga ne moremo videti, lahko ga le občutimo in spoznavamo. Predstavlja tudi središče, okoli katerega se vse vrti. Kozmični razum. Sonce je od nekdaj veljalo za izvor energije in vitalnosti. Vpliv Sonca na naše življenje je bil vedno povezan s srečo, zdravjem in življenjsko radostjo. Esenca ali bit sonca daje življenju kakovost, energijo in moč zdravljenja. Sonce, vladar astrološkega znamenja leva, predstavlja simbol moči in energije.
Simbolika sonca je povezana tudi z duhovnim razvojem in zorenjem človeka. Raba tega simbola se je še utrdila s prihodom Napoleona, čeprav sonce s 17 žarki najdemo že na začelju Mudinih vrat iz leta 1516. Druga, manjša sončna znamenja se nahajajo na nekdanjem sramotilnem stebru v lapidariju Pokrajinskega muzeja.
KOZEL: koze in kozli so simboli Istre že iz rimskih časov, kasneje so to podobo še bolj uveljavili Benečani in Habsburžani. Kozel je tudi simbol trdega dela in trme. Tako kot Istran je navajen na skromno življenje in nenehno bojevanje z naravo za preživetje. Povezan je z zemljo in naravo. Kozla z dolgimi, zvitimi rogovi najdemo na grbu dežele Istre iz začetka 20. stoletja.
MEDUZINA GLAVA: po izročilu je Meduzino glavo na svojem ščitu nosila boginja Atena, ki jo legenda povezuje tudi z nastankom koprskega skalnatega otoka, v katerega se je spremenil Atenin ščit, ko ji je v boju s Pozejdonom padel v morje. Pozejdon, bog morja, naj bi ogorčen zasledoval Pallado Ateno, ker ga je prehitela in mestu nadela svoje ime ter na svojem ščitu nosila glavo njegove ljubljenke Meduze. Med begom si je želela odpočiti na bregovih Rižane, kjer jo je dohitel Pozejdon. Atena se je podala v beg, pri tem pa so ji morski valovi izmaknili ščit, ki naj bi se, kot pravi legenda, spremenil v skalnato čer v obliki ščita, na katerem je kasneje zraslo mesto. Ker je bil ščit pokrit s kozjo kožo, po grško Egis, so mesto poimenovali Aegida in nato Capraria. Simbol Meduzine glave se pojavlja na velikem sansovinskem kamnitem grbu na fasadi Fontika, drugi, monumentalen, pa nad portalom nekdanje Armerije, sedanjim sedežem Univerze na Primorskem.
Več iz rubrike Mesta: