Piranski župan Đenio Zadković je pozdravil akcijo kot prispevek k večjemu zavedanju pomena varovanja morja tako med domačini kot tudi med dnevnimi obiskovalci obalnih mest in s tem k razvoju zdravega turizma.  Kot je dejal, table "opozarjajo na moč in večnost narave. Obenem verjamemo, da so opozorilne table neke vrste zaveza, da bomo storili vse, da se obmorska področja ohranijo v enaki obliki za naše zanamce". Opozoril je tudi na poplave v Piranu in ob tem dejal, da je "vlak temeljitih in drastičnih ukrepov za zaščito okolja že zdavnaj odpeljal. Zato smo dolžni zaščititi in opozoriti na vse, kar še lahko ohranimo ob obalah in v morju".

Dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja Strategije EU za jadransko in jonsko regij z Ministrstva za okolje in prostor, je poudaril, da so postavljene oznake "rezultat sodelovanja lokalnih skupnosti, šol, civilne zaščite in države za bolj odgovorno upravljanje z obalo in morjem. Gre za proces sodelovanja, ki krepi partnerstvo med generacijami in zagotavlja varno in zdravo prihodnost novim generacijam ob skupnem morju".

Z leve proti desni: moderatorka Lorella Flego, Roman Kramer, dr. Mitja Bricelj, Đenio Zadković in Joško Knez

Poudaril je tudi pomen novega prostorskega načrta na morju, ki ga bodo države sprejele v prihajajočih dneh. Slednji se po njegovih besedah dotika tudi dejstva podnebnih sprememb, ki se zelo jasno odražajo v povečani poplavni ogroženosti obalnih področji. "Te table simbolno opozarjajo uporabnike morja, domačine in še bolj turiste, naj bodo odgovorno do svojih ravnanj na obalnem območju," je opozoril dr. Bricelj. Kot je dejal, imajo table dvojni namen: opozoriti na krhkost obalnega območja zaradi onesnaževanja ter pritiskov s kopnega in morja ter spodbuditi k temu, da se naredi vse za ohranitev tega okolja za našo in prihodnje generacije

Poleg oznak "Varujmo morje" sodelovanje krepijo tudi  s postavitvijo oznak z najvišjo doseženo morsko gladino. Zadnji oznaki sta bili postavljeni med Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij septembra 2020 v Kopru in Piranu. Ob tem je spomnil na zaskrbljujoče trende poviševanja morske gladine. "Namen je, da se mlada generacija zave, da živi v dinamičnem okolju, kjer se moramo prilagoditi tem procesom," je spomnil dr. Bricelj in dodal, da so te table s podobnim pristopom prevzeli Avstrijci in Hrvati, kmalu pa bodo to storile tudi vse države ob reki Savi.

Na Direkciji RS za vode že vrsto let izvajajo ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, na primer v Škocjanskem zatoku, ter načrtujejo nove ureditve na obali. Prioriteta je ohranjati ravnotežje med naravo, ekosistemi in kvaliteto življenja ljudi. Postavitev oznak ima velik socialni pomen, saj krepi ozaveščenost za odgovorno ravnanje uporabnikov obale. "Za učinkovite ukrepe, ki bodo koristili novim generacijam, moramo krepiti sodelovanje med načrtovalci ukrepov in lokalno skupnostjo," je dejal direktor DRSV Roman Kramer. 

Opozoril je, da so opozorilne table izredno pomembne, saj je, na podlagi študij podnebnih sprememb, napovedi in meritev, prognoza zviševanja gladine morja zelo zaskrbljujoča. "Za Jadransko morje se predvideva, da se bo gladina morja do sredine tega stoletja dvignila za 40 centimetrov, do konca stoletja pa po optimistični napovedi za 60 centimetrov, po pesimistični pa za 110 centimetrov," je pojasnil in poudaril, da je pobuda, da se k temu problemu pristopi, prišla iz lokalnih obalnih območij. Skupina strokovnjakov je, tako Kramer, že lani pripravila projektno nalogo za strategijo prilagajanje rabe in dejavnosti slovenske obale glede na podnebne spremembe, ki povzročajo dvig morja. Po njegovih besedah bo strategija, ki naj bi bila zaključena v letu 2024, dala odgovore glede tega, katera območja obale moramo varovati, ter podati rešitve, kako jih bomo varovali, pa tudi, kateri deli obale bodo morali prilagoditi svojo namembnost.

Đenio Zadković (levo) in Joško Knez (desno)

Joško Knez, direktor Agencije RS za okolje, je pojasnil, da s sodobnimi napravami spremljajo vremenske in marigrafske procese, kar je ključnega pomena za varno plovbo in življenje na obali. Povedal je, da razvijajo tudi nadgradnjo sistema z občinami in Upravo za pomorstvo. Pomemben vidik tega sodelovanja je postavljanje oznak najvišjih gladin voda in morja, kar je izjemno pomembno za zmanjšanje poplavne ogroženosti v lokalnih okoljih. Kot je pojasnil, je dvigovanje gladine morja zaskrbljujoče, predvsem v Piranu kjer se to dogaja precej pogosto. "V zadnjih 25 letih je morje že naraslo za 12,5 centimetra," je opozoril in ponovno izpostavil, kakšne so napovedi za prihodnost. "Če bomo prišli do dviga morja za en meter, bo ob koncu tega stoletja Piran vsak dan poplavljen," je opozoril in dodal, da gre za "zelo resne zadeve". Prav tako pa se dviguje tudi temperatura morja.

Oznake opozarjajo na pomen varovanja in ohranjanja obalnega in morskega ekosistema ter na dinamiko visokih voda, postavljene pa so že na šestih različnih lokacijah v Kopru, Izoli in Piranu. Prenovo je omogočila Evropska unija v sodelovanju z Občino Izola, ki je dvodnevni EUSAIR Forum tudi organizirala. Oznake je postavila Direkcija RS za vode.

Sistem oznak tvori 6 opozorilnih tabel vzdolž slovenske obale (obalna cesta Koper – Piran, avtobusna postaja pri ladjedelnici Izola, vhod v Piran, skladišče soli Portorož, Marina Portorož, Seča) in večje število manjših oznak, ki jih Agencija RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije, šolami in občinami Slovenske Istre postavlja za boljšo osveščenost pred poplavno ogroženostjo zaradi naraščanja gladin morja. 

Pomen Foruma EUSAIR za JZP Izola

Kot je pojasnil direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte (JZP) Izola mag. Iztok Škerlič, je "Izola z uspešno organizacijo foruma dokazala, da so občine lahko pomemben dejavnik razvoja in partner z državo pri skupnem načrtovanju in izvajanju evropskih projekov in posvetih. Posebej smo ponosni , da smo pustili papirnato sled z Izolsko deklaracijo in na terenu prenovljene table Varuj morje, ki bodo spominjale na forum. Opominjale, pa bodo, da Obale skupnega morja, lahko  ostanejo čiste samo s sodelovanjem vseh držav pri trajnostnem upravljanju".