Na petkovi novinarski konferenci v Ženevi je opozoril, da na Haitiju prebivalce terorizirajo nasilne tolpe, ki jih po poročanju medijev vodijo vplivni politiki ali poslovneži, v Jemnu pa kljub prekinitvi ognja še vedno poročajo o mučenju, samovoljnih aretacijah, tihotapljenju ljudi in spolnem izkoriščanju. Opozoril je tudi, da so v Afganistanu ženske in dekleta izrinjene iz javnega življenja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Mozambiku se pet let po izbruhu konflikta nadaljujejo spopadi, razseljenih je skoraj milijon ljudi. V Somaliji, kjer vlada uničujoča suša, se je število žrtev napadov teroristične milice Al Šabab letos povečalo za več kot 50 odstotkov, je poudaril.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je opozoril, da smo priča resnim in obsežnim napadom na človekove pravice, od ruske nezakonite in neupravičene agresije na Ukrajino, ki povzroča nepojmljivo človeško trpljenje, do hudih kršitev človekovih pravic v Afganistanu, Belorusiji, Etiopiji in Mjanmaru.

EU je izrazila tudi globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega slabšanja človekovih pravic v Rusiji, kot tudi stanja človekovih pravic na Kitajskem in nasilnega zatiranja miroljubnih protestov v Iranu, so sporočili iz Bruslja.

Borrell je izpostavil zavezo Evropske unije, da bo podvojila podporo zatiranih in ogroženih, kjerkoli živijo.

Ob današnjem dnevu, s katerim obeležujemo obletnico sprejema splošne deklaracije o človekovih pravicah, in ki letos poteka pod geslom Dostojanstvo, svoboda in pravičnost za vse, so Združeni narodi izpostavili, da pravice, zapisane v deklaraciji, pripadajo vsem, ne glede na raso, vero, kraj ali katerokoli drugo okoliščino.

Pred 75. obletnico sprejema splošne deklaracije v letu 2023 Združeni narodi danes začenjajo tudi celoletno kampanjo predstavitve splošne deklaracije s poudarkom na njeni zapuščini, pomenu in aktivizmu. Od sprejema deklaracije leta 1948 so človekove pravice bolj priznane in zagotovljene po vsem svetu, vendar so v zadnjih letih pod stalnim napadom dostojanstvo in enakost pravic, ki jih obljublja, so opozorili.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je še opozoril, da je zaradi nespoštovanja človekovih pravic še vedno veliko ljudi prisiljeno zapustiti svoje domove. Trenutno je po svetu razseljenih več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili v svojih državah prisiljeni oditi s svojih domov zaradi življenjsko nevarnih razmer, ker so izključeni, diskriminirani ali preganjani zaradi etničnih, političnih, verskih ali spolnih razlogov.

Eleanor Roosevelt s Splošno deklaracijo človekovih pravic

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob tem poudarja, da je temeljna človekova pravica vseh ljudi tudi zdravje. "Brez zdravja za vse ni dostojanstva, svobode in pravičnosti. Pravica do zdravja pomeni zagotavljanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe vsem in povsod," so zapisali na spletni strani.

Na težave pri dostopu do zdravstvenih storitev je v izjavi za STA opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot je naštel, številni nimajo izbranega osebnega zdravnika, otroci z motnjami v duševnem zdravju so zaradi pomanjkanja strokovnjakov ostali brez ustrezne obravnave, čakalne vrste so nerazumno dolge, varovani oddelki v institucijah so prezasedeni.

Po oceni Svetine pa je kljub nekaj odprtim vprašanjem "standard človekovih pravic v Sloveniji sorazmerno visok". A je dogajanje v zadnjih nekaj letih, tudi pričujoče krize, dodobra zamajalo naš občutek varnosti in naš vrednostni sistem, strah pred neznanim pa je večji kot kadarkoli prej, meni Svetina.

Ob letošnjem dnevu človekovih pravic zato želi vse spodbuditi, da se pri poklicnem ali zasebnem delovanju večkrat spomnimo na dvoje slovenskih besed: človek in ljub. "Če s sočutjem in skrbnostjo poskrbimo za sočloveka, s tem ne oblikujemo pogojev kakovostnega življenja samo zanj, pač pa za celo skupnost," je dodal.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina in Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk

"Le z osebno odgovornostjo in mislijo na človeka, o usodi katerega odločamo, bomo namreč lahko krepili družbo, ki je človekoljubna, vključujoča in ne pozablja na nikogar. Dandanes, ko se zdi, da nam manjka vizije države in pozitivnih sprememb, je ravno človečnost lahko pomembna nevidna sila povezovanja družbe. Za polno uveljavljanje človekovih pravic onkraj naših sebičnih želja ali potreb moramo torej iskreno na piedestal ponovno postaviti človeka," je zaključil Svetina.