Predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen je poslal pismo, v katerem zahteva, da EU primer ne le razišče, ampak tudi pripravi konkretne mehanizme za preprečevanje podobnih vplivov v prihodnje. Po njegovih besedah Slovenija sicer ne potrebuje neposredne pomoči, saj naj bi bilo vmešavanje razkrito pravočasno, vendar vidi v tem primeru širši problem, ki zahteva sistemski evropski odgovor.

V središču dogajanja so anonimno objavljeni posnetki znanih Slovencev, ki so nastali na poslovnih sestankih v tujini. Kasneje se je izkazalo, da so bili ti sestanki organizirani prek fiktivnih podjetij, posnetki pa naj bi bili iztrgani iz konteksta in uporabljeni za politične namene tik pred volitvami. Celotna zgodba tako odpira vprašanja o organiziranosti in ciljih takšnih operacij.

Dodatno težo sumom dajejo informacije, da naj bi bili v ozadju sodelavci zasebne obveščevalne družbe Black Cube, ki je v preteklosti že uporabljala podobne metode. Po razkritjih naj bi se njihovi predstavniki v zadnjih mesecih zadrževali tudi v Sloveniji. O zadevi je bila obveščena Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ki je pristojne organe seznanila z informacijami, ki kažejo na možno neposredno tuje vmešavanje.

Na seji sveta za nacionalno varnost so opozorili, da obstajajo konkretni elementi, ki kažejo na organizirano delovanje, po nekaterih navedbah pa naj bi šlo celo za naročilo iz Slovenije. To odpira dodatno dimenzijo zgodbe, saj ne gre več zgolj za vprašanje tujega vpliva, ampak tudi morebitnih notranjih povezav.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem javno podprl slovensko stran in poudaril, da je Golob žrtev dezinformacij in vmešavanja tretjih akterjev. Po njegovih besedah takšni primeri niso le nacionalni problem, ampak neposredna grožnja demokratičnim procesom v Evropi. Opozoril je, da mora biti odziv enoten in odločen, ne glede na to, od kod prihaja pritisk, saj gre za vprašanje zaščite volitev in zaupanja v demokracijo kot celoto.