"Zadevo smo na šoli vzeli skrajno resno, ukrepali smo v skladu s protokolom o zaznavi nasilja, vzgojnim načrtom in veljavno zakonodajo ter na tej podlagi tega pripravili strategijo reševanja nastale situacije. Poskrbeli smo za varnost in zaščito učencev in jim v primeru stiske omogočili psihosocialno pomoč, hkrati pa obvestili pristojne organe, ki so se odzvali in bodo vodili nadaljnje postopke," je v sporočilu staršem naknadno pojasnila ravnateljica. Po njenih navedbah je policija sprožila predkazenski postopek.

Na PU Ljubljana so za STA pojasnili, da podrobnosti zaradi interesa postopka, ki še poteka in spoštovanja določili 287. člena kazenskega zakonika, ne morejo podati. So po na splošno pojasnili, da se odzovejo na vsak tovrstni primer in ob prijavi ali zaznavi groženj nemudoma izvedejo vse prve nujne ukrepe za ugotovitev izvora in resnosti groženj. Ob tem preverijo vse okoliščine in ukrepajo v skladu s pristojnostmi ter o tem obveščajo pristojne službe.

Fotografije so simbolične.

Pri nasilju nad vrstniki gre za različne oblike namernih agresivnih ravnanj, ki jih vrstnik ali skupina vrstnikov izvaja nad posameznim otrokom oziroma mladostnikom, so pojasnili. Oblike medvrstniškega nasilja so različne, tako kot so različni načini njegovega izvajanja. Otrok ali mladostnik, ki je žrtev nasilja, je po navedbah policije ujet v mrežo nasilnega ravnanja vrstnika oziroma vrstnikov. Velikokrat je ustrahovan in ga je strah povedati, kaj se mu dogaja.

Pri otroku ali mladostniku, ki je žrtev nasilja, se lahko pokažejo posledice, kot so depresivnost, slabo samovrednotenje in samospoštovanje, slaba samopodoba, sramežljivost, zadržanost, pasivnost, izolacija, slabši šolski uspeh in drugi dosežki, odpor do šole, pogosto obolevanje, poskusi samomora in drugo.

"Prav zato je pomembno, da (pre)poznamo znake nasilja nad otroki in vemo, kaj storiti oziroma kako ukrepati, da bi ustavili nasilneža oziroma nasilneže in pomagali otroku ali mladostniku, ki je žrtev medvrstniškega nasilja," so poudarili na PU Ljubljana.

Omenjena grožnja ni prvi tovrsten primer groženj na slovenskih šolah. Med odmevnejšimi je bila aprilska grožnja napada na šole, ki je sledila streljanju na eni od finskih osnovnih šol, o čemer je policija obvestila javnost in šole pozvala k previdnostnim ukrepom. Poznejši nadzor je pokazal različne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri takratnem delu policije. Z namenom ustreznega ravnanja in komunikacije pa so pristojna ministra za notranje zadeve in šolstvo, Boštjan Poklukar in Darjo Felda, ter generalni direktor policije Senad Jušić sredi junija podpisali dogovor o protokolu v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah.