Kot navaja časnik, je temu, da bi morali za odpravo posledic poplav solidarno in po svojih močeh prispevati vsi državljani, naklonjenih 65,5 odstotka vprašanih. 44,4 odstotka bi jih podprlo tudi predlog, da bi v ta namen vsi zaposleni in upokojenci prispevali en odstotek svojega letnega dohodka. Tistih, ki tega ne bi podprli, je bilo sicer še nekaj več, 46,3 odstotka.

Glede na politične reference se je medtem izkazalo, da se s prispevkom vseh strinja 48 odstotkov tistih, ki bi volili SDS, proti jih je 47 odstotkov. Hkrati je pritrdilno odgovorilo 80 odstotkov podpornikov Svobode. Enako velja tudi za SD in Levico, med podporniki NSi pa je takšnih, ki so soglašali, 60 odstotkov.

Podoben trend se je pokazal tudi pri drugem vprašanju. Da naj vsi zaposleni in upokojenci eno leto prispevajo en odstotek dohodkov, se je strinjala dobra petina tistih, ki bi volili SDS, podpora predlogu pa je bila izrazito višja pri podpornikih Svobode (63 odstotkov), Levice (61 odstotkov) in SD (67 odstotkov).

Glede na starost vprašanih pa se je pokazalo, da je za prispevek vseh 74 odstotkov starejših od 60 let, kar je devet odstotnih točk več v primerjavi z vsemi pozitivnimi odgovori pri tem vprašanju. V tej starostni skupini je prav tako izstopala 52-odstotna podpora predlogu, da naj vsi zaposleni in upokojenci za sanacijo poplav prispevajo en odstotek letnega dohodka.

Dnevnik na podlagi teh podatkov zaključuje, da je pripravljenost državljanov pomagati velika in daje legitimnost nedavnemu vladnemu ukrepu.

Vlada je namreč solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe kot enega od virov za financiranje nastale škode vključila v konec avgusta v DZ potrjeni zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Zaposleni bodo prispevek plačali v višini 0,3 odstotka od davčne osnove za dohodnino ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Gre za začasni prispevek, ki bo veljal dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Pri tem je določeno, da so osebe z najnižjimi prihodki plačila solidarnostnega prispevka oproščene. Meja za obračun je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji.

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo opravila med 28. in 31. avgustom na vzorcu 1268 anketirancev.

Pa vi, bi plačali solidarnostni prispevek za prizadete v poplavah? Odgovorite lahko v spodnji anketi.