Ameriško podjetje Johnson & Johnson je odločitev o začasni ustavitvi dobave svojega cepiva proti covidu-19 državam Evropske unije sporočilo v torek. Za to so se odločili, potem ko so pristojne oblasti v ZDA priporočile začasno ustavitev uporabe tega cepiva zaradi primerov redkih motenj strjevanja krvi po cepljenju.

Beovićevo je ustavitev dobave cepiva presenetila, tudi zaradi nizke pojavnosti neželenih učinkov. "Ne vem, kako podrobno so bili ti primeri analizirani, ampak pojavnost je precej nižja kot pri cepivu podjetja AstraZeneca," je dejala v izjavi za medije.

Bojana Beović

Odločitev o zaustavitvi dobave je prišla iz ZDA, kjer so tudi drugačne ravni odgovornosti in je zato prag prepoznavanja pomembnosti neželenih učinkov toliko nižji, je ocenila infektologinja. "Situacija je nenavadna v tem, da se je zelo hitro, že ob nekaj primerih, za to odločil že proizvajalec. To daje misliti, da mogoče sledi več podatkov oziroma gre za odsev ameriških razmer, ki so drugačne, tudi zato, ker imajo na voljo bistveno več drugih cepiv kot Evropa," je dejala.

Težko tudi napoveduje, kdaj bi lahko začeli cepiti s cepivom Johnson & Johnson. Posvetovalna skupina za cepljenje se po besedah Beovićeve o cepivu Johnson & Johnson sicer zaenkrat še ni pogovarjala, čakajo namreč na več informacij, najprej na odločitev proizvajalca, ki je zadržal distribucijo cepiva, nato pa odločitvam Evropske agencije za zdravila (Ema).

"Kar je predvsem treba imeti pred očmi, je, da so ti neželeni učinki zelo redki in manj pomembni v okolju, kjer je zelo veliko bolezni covid-19. To moramo vzeti v obzir," je dejala. Kot je dodala, imamo namreč opraviti z nevarno boleznijo, za starejše smrtno nevarno, ki lahko tudi pri mlajših pušča dolgotrajne posledice.

Če bi šlo za okolje, v katerem bolezni praktično ne bi bilo, bi bili na tehtnici ti neželeni učinki neprimerno bolj pomembni, je še dodala.

Če bi se zgodilo, da se cepljenje s tem cepivom ne bi nadaljevalo oz. sploh ne začelo, potem bo prišlo do precejšnjega izpada odmerkov cepiva, kar pomeni manj cepljenih, manj zaščitenih ljudi. "To nas resno skrbi," je dejala.

Poudarila je, da morajo biti tako zdravniki kot cepljene osebe opozorjeni na neželene učinke, da ji lahko prepoznajo.

Na vprašanje, ali posvetovalna skupina za cepljenje morda razmišlja o tem, da bi mlajše ženske imele možnost izbiranja med cepivi, je Beovićeva odgovorila, da ne. "Tudi Ema po pregledu vseh primerov meni, da bi težko rekli, da so neželeni učinki vezani samo na starost ali samo na spol," je pojasnila. S tem bi lahko prišlo do potencialne diskriminacije oziroma potencialnega ogrožanja drugih ljudi.

Neenako ravnanje evropskih držav glede uporabe cepiv po njeni oceni gotovo vzbuja dvome pri ljudeh. Cepljenje je prostovoljno, ljudje pa morajo sami presoditi, kaj se jim zdi bolj nevarno - ali zelo redek neželeni učinek ali realna možnost, da sami ali njihov bližnji zboli za boleznijo, ki je v nekaj odstotkih smrtna, je sklenila Beovićeva.