Namen raziskave z naslovom E-Read: Evolution of reading in the age of digitisation je bila primerjava branja s papirja in branja z digitalnih predlog. Potekala je med letoma 2015 in 2018 v 52 državah, raziskovalci pa so ob koncu izsledke predstavili v t. i. Deklaraciji iz Stavengerja, ki so jo v Sloveniji predstavili ta teden.

Rezultati med drugim kažejo, da je branje z digitalnih predlog, še posebej pri daljših besedilih, površinsko in plitko, pomnjenje prebranega in koncentracija pa krajša. Vzporedne raziskave kažejo tudi na sistematično slabšanje vida pri neprekinjeni rabi digitalnih naprav.

Po besedah člana jedrne skupine projekta E-Read in profesorja na oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti Mihe Kovača, so se največje razlike pokazale pri branju s pametnega zaslona in tablice, manj pa pri branju z bralne naprave, kjer je število motilcev manjše. Kot ključna poudarka je izpostavil, da prehod s papirja na zaslon s kognitivnega in psihološkega zornega kota ni nekaj nevtralnega in da je razumevanje daljših neumetnostnih vsebin pri branju z zaslona slabše kot pri branju s papirja, te razlike pa se povečujejo z zahtevnostjo besedil. Po njegovih besedah je presenetljivo, da so do tega rezultata prišle praktično vse raziskave.

Predpostavka, da so starejše generacije manj vešče pri branju z zaslona in da mlajše te težave nimajo, se je po njegovih besedah pokazala kot neresnična, ker "mlajši kot so bili udeleženci v raziskavi, slabše so razumeli besedilo, če so ga brali z zaslona". Raziskovalci se zato strinjajo, da bi se učenci morali naučiti strategij, s pomočjo katerih bodo lahko poglobljeno brali z zaslona, niso pa si enotni o tem, kakšna naj bo ta strategija, je povedal Kovač. Dejal je še, da je po nekaterih teorijah precenjevanje svojih sposobnosti razumevanja pri branju z zaslona eden od razlogov, zakaj se v današnjem času tako hitro širijo lažne novice.

Branje z zaslonov vpliva tudi na vid

Optometrist Matjaž Mihelčič, ki se med drugim ukvarja s stresom bližinskega vida in naraščanjem kratkovidnosti, je po novinarski konferenci v izjavi za medije izpostavil, da "na digitalnih napravah zdržimo dlje časa, razumevanje vsebine pa je slabše". Deloma je to pripisal spektru svetlobe na ekranih, ki preprečuje izločanje melatonina, deloma pa krajšim razdaljam pri branju. Ena od posledic je tudi naraščanje kratkovidnosti v svetu, saj "otroci na teh napravah zdržijo dlje in jih držijo blizu". Oči se navadijo na bližinski stres in se temu prilagodijo, zanemarijo pa kar se dogaja z daljavo, je dejal.

Član upravnega odbora projekta E-Read in direktor pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar je kot primer prehoda iz papirja na zaslone navedel šole Steva Jobsa, ki jih je Jobsu v čast leta 2013 ustanovil nizozemski podjetnik Maurice de Hond. Po Žagarjevih besedah učenci hodijo v to šolo samo s tablico, ni knjig, svinčnikov, učnih ur, delovnih navad in domačih nalog. Navedel je, da so se na vseh primerjalnih testih znanja učenci šol Steva Jobsa izkazali "občutno slabše, kot ostali iz običajnih šol".

Sicer pa branje z zaslonov vpliva tudi na vid. V azijskih državah, kjer so šolski sistemi bolj stresni in kamor so digitalne naprave prišle prej, kratkovidnost med mladimi v nekaterih mestih do 90-odstotna. Pri bolj stresnih študijih, kot sta medicina in pravo, pa že skoraj 100-odstotna, je bilo slišati na novinarski konferenci.