Po slovesnem prihodu dveh "berlinskih" zvonov v Piran v aprilu je na vrsti še "zadnja tretjina" dela ali ureditev zvonika ter usposobitev 800 in 600 kilogramov težkih zvonov, ki bosta nadomestila neuporabna, počena zvonova, je pojasnil piranski župnik Zorko Bajc. Za dokončanje projekta po grobih ocenah potrebujejo med 15.000 in 20.000 evrov.
"Berlinska" zvonova čakata na svoje mesto v Sv. Juriju
Zgodba o tem, kako sta zvonova iz berlinske župnije pristala v Piranu, je "splet pozitivnih naključij", je za STA povzel Bajc, temelji pa na dolgoletnem prijateljstvu med slovenskim duhovnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki službuje v Berlinu, in prvim možem izolskega Galeba Marjanom Jovanovičem.
Ko je Pečovnik pred tremi leti pripeljal v Slovenijo skupino župljanov, je Jovanovič preko direktorja Primorskih novic Leona Horvatiča stopil v stik z Bajcem, ki je nemškim gostom razkazal Piran in njegovo dediščino. "Ker je bil lep dan, smo skočili še na zvonik," se spominja župnik, ki je takrat poleg zvona iz 15. stoletja mimogrede izpostavil še mlajša zvonova iz leta 1921, ki pa sta bila počena in zato že dalj časa neuporabna, a to pri vseh piranskih cerkvah, potrebnih obnove, pač ni mogla biti prioriteta.
Na Bajčevo presenečenje je čez nekaj mesecev dobil klic iz Berlina, da so se v župniji odločili, da dva od svojih treh zvonov, ki ju zaradi statike zvonika niso smeli uporabljati, ne prodajo, ampak podarijo piranski župniji. Lani je zadeva dobila pospešek in tako so tudi določili datum prevzema oziroma prihoda zvonov. V Nemčijo je odšla 12-članska delegacija, slovesnost, ko je zvonove v Piranu blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, pa je sovpadala s praznovanjem župnijskega zavetnika sv. Jurija in se je je udeležilo okoli 600 ljudi, se spominja Bajc.
Bronasta zvonova, katerih botri so piranski župan Peter Bossman ter časnik Primorske novice in družba Galeb, sta bila izdelana leta 1958, posvečena pa sta Jezusu Kristusu oziroma Mariji in nosita napise v latinščini: "Sedebit Dominus Rex in aeternum - Dominus benedicet populo suo in pace" (Gospod bo prestoloval kot kralj na veke - Gospod bo blagoslovil svoje ljudstvo z mirom) ter "Salve Regina Mater Misericordiae esto solatium nostrum et laetitia!" (Pozdravljena Kraljica, Mati usmiljenja, bodi tolažba in naše veselje!).
Piranski župnik v novih zvonovih vidi simbol prijateljstva, solidarnosti in povezanosti med obema župnijama ter mestoma Piran in Berlin, hkrati pa ocenjuje, da lahko predstavljata pomembno turistično promocijo za prepoznavnost Pirana.
"Zadnja tretjina" dela, ki sledi, je ureditev samega zvonika, umik obeh počenih zvonov, ki bosta dobila mesto na odru v vrtu župnišča, kjer se trenutno nahajata zvonova iz Nemčije, nato pa sam dvig novih zvonov in ureditev vsega potrebnega, da bosta tudi delovala. Pri tem bo potrebno na novo urediti tudi notranjost zvonika, da bo zdržal nihanje zvonov, ter elektrifikacijo, saj bodo zvonjenje omogočali elektromotorji.
Čeprav zvonik sodi v kompleks stolne cerkve Sv. Jurija, pa si župnija glede na trenutne razmere od ministrstva za kulturo ne more obetati nobenih dodatnih sredstev, tako da so glede tega prepuščeni iznajdljivosti in dobrohotnosti posameznikov. Natančen načrt posega še ni izdelan, po grobi oceni pa bi za postavitev zvonov potrebovali med 15.000 in 20.000 evrov, ocenjuje Bajc, ki upa, da bo sredstva mogoče zbrati v letu ali dveh. To seveda če odštejemo samo obnovo 400 let starega zvonika, ki ga je že načel zob časa, dodaja župnik.
Piranska župnija, ki je lani za obnovo sakralne dediščine od občine prejela 2000 evrov (letos naj bi ta znesek znašal 3000 evrov) sicer bdi nad bogato dediščino srednjeveških cerkva, ki pa so večinoma potrebne temeljitih posegov. Bajc pri tem najbolj izpostavlja cerkev Marije od zdravja na piranski punti, fasado krstilnice, projekt obnove baročne knjižnice, kjer so nedavno odkrili tri inkunabule, itd.
Nenazadnje je zaradi klifne obale, ki se vsako leto za nekaj centimetrov dodatno približuje mestu, ogrožena stavba župnišča ter tudi samo mestno obzidje iz 16. stoletja, dodaja župnik. Bajc ima pri tem "občutek, da gasimo požare z vedri, medtem ko bi potrebovali par močnih brizgaln".
Deset mestnih cerkva daje Piranu poseben pečat, meni Bajc, in brez njih bi mesto izgubilo svojo prepoznavnost. "Piran ima svojo dušo, svoj čar prav s to svojo srednjeveško podobo, z vso to umetnostjo, ki je nastajala skozi stoletja," opozarja na pomen ohranjanja tamkajšnje sakralne dediščine.
Več iz rubrike Mesta:
Izola se pripravlja na urbano prenovo