
V letu 2024 so športni klubi, ki koristijo javne športne objekte v Mestni občini Koper (MOK), prejeli obračun za presežek ur uporabe objektov nad subvencioniranim številom ur. Med njimi tudi Tenis klub Samo Bradaškja tennis team, ki ima sklenjeno pogodbo oziroma izdano odločbo o sofinanciranju športnih programov v MOK, za razliko med subvencioniranimi urami in presežkom koriščenja ur uporabe športne površine pa je po pogodbi dolžan plačati upravljavcu, torej Zavodu za šport, po veljavnem ceniku. Bradaškja je po prejemu obvestila Zavoda zaprosil za posredovanje podatkov glede zaračunavanja prekoračitve subvencioniranih ur vadbe za leto 2023 in kot informacijo javnega značaja zahteval evidence glede uporabe športnih površin, ki so podlaga za zaračunavanje prekoračitve.
Zavod za šport je v svojem odgovoru posredoval kumulativne podatke porabljenih ur za vsa športna društva, brez zaprošenih podatkov o dnevnih, tedenskih in mesečnih evidencah uporabe športnih površin. Kasneje pa naj bi ugotovil, da ne razpolaga s podatki oziroma dokumentacijo, ki jo je teniški klub zahteval, kar je potrdila tudi Informacijska pooblaščenka. Kot izhaja iz odločbe Informacijske pooblaščenke, so s strani zavoda v telefonskem pogovoru zatrdili, da pred vzpostavitvijo elektronskega rezervacijskega sistema v letu 2024, s strani športnih društev v preteklih letih sploh niso prejemali posebnih obvestil oziroma urnikov ali evidenc.
Samo Bradaškja
"Poskušali smo pridobiti podatke o uporabi športnih objektov, zato smo zahtevali podrobne informacije o porabi ur vseh klubov, ki uporabljajo objekte Zavoda za šport MOK, vendar smo prejeli le splošen obračun, in to šele po šestih mesecih in posredovanju informacijske pooblaščenke. Še bolj me je presenetilo, ko je zavod priznal, da sploh ne razpolaga z evidenco porabe ur. Kako so torej izračunali število ur, ki so podlaga za obračun? Na to vprašanje nismo prejeli jasnega odgovora," pojasnjuje Bradaškja.
Obveščena tudi Komisija za preprečevanje korupcije
V iskanju odgovorov in ob prepričanju, da Zavod za šport športnih klubov ne obravnava enakopravno, je Bradaškja podal prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. "Lani sem podal prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila sum kršitev in zadevo poslala svetu javnega zavoda. Tudi na seji sveta zavoda sem predstavil našo zaskrbljenost," navaja Bradaškja, ki je naročil tudi pravno mnenje pri Inštitutu za javno pravo in politike iz Ljubljane.
"Pravno mnenje je razkrilo utemeljen sum številnih kršitev, celo kaznivih dejanj, vključno z goljufijo z dokumenti. Pravno mnenje sem posredoval tako Zavodu za šport kot v kabinet župana Aleša Bržana. Zaenkrat odgovora še ni," pravi Bradaškja, ki Zavodu očita tudi neenakopravno obravnavanje klubov. "Nekateri smo prejeli račune za presežene ure, medtem ko drugi niso, torej očitno ne štejejo ur vsem klubom enako. Pravica vsakega kluba je, da ima dostop do jasnih in natančnih informacij o uporabi javnih sredstev. Upam, da bodo pristojni ukrepali in zagotovili, da bodo vsi klubi obravnavani enako," še dodaja.
Pravno mnenje razkriva sume hudih kršitev
Pridobili smo pravno mnenje omenjenega inštituta, ki je ugotovil "utemeljeno verjetnost" obstoja vrste kaznivih dejanj, kot so ponareditev ali uničenje poslovne listine, nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev, kršitve Zakona o računovodstvu, Zakona o športu in Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravno mnenje tudi ugotavlja, da naj bi iz prejete dokumentacije izhajala "utemeljena verjetnost", da so zaposleni v zavodu pri upravljanju z javnimi športnimi objekti zavestno kršili pogodbena določila in zakonodajne akte, zavestno zavajali uradne organe, opuščali dolžno nadzorstvo nad uporabo športnih površin ter na ta način omogočali nezakonito uporabo javnih športnih objektov, s čimer je nastala premoženjska škoda za javna sredstva.
Pravno mnenje med drugim razkriva, da je Zavod za šport, s tem ko ni vodil rednih uradnih evidenc, ravnal v nasprotju s pogodbo, takšno stanje pa tudi meče dodaten sum na verodostojnost podatkov o dejanski uporabi subvencioniranih ur vadbe pri športnih društvih. Po mnenju Inštituta "obstaja velika verjetnost, da so odgovorni javni uslužbenci zavoda s tem, ko so sami arbitrarno določali dejansko stanje koriščenih subvencioniranih ur s svojim ravnanjem izvršili kaznivo dejanje ponareditve ali uničenje poslovnih listin, ki je opredeljeno v 235. čl. Kazenskega zakonika, za katerega je zagrožena zaporna kazen do dveh let".

Nekaterim so presežke zaračunali, drugim ne?
Zavod naj bi pri številnih društvih razpolagal z dejanskim stanjem uporabe športnih površin, ki je presegalo obseg subvencioniranih ur vadbe, v uradnih podatkih pa dejanskega stanja namerno ni prikazoval, temveč je prikazoval veliko nižjo uporabo subvencioniranih ur vadbe, tako da do presežkov in zaračunavanja ni prišlo. Tako po mnenju Inštituta "obstaja velika verjetnost neenake obravnave športnih društev pri zaračunavanju uporabnine športnih objektov in površin za šport v naravi, ki je posledica nevodenja evidenc dejanske uporabe športnih površin ter ravnanja zaposlenih na zavodu, med drugim tudi zaradi potencialnega poneverjanja uradnih listin," navaja pravno mnenje.
Tako naj bi zavod nekaterim športnim društvom zaračunava uporabnino športnih objektov in površin za šport v naravi za presežene subvencionirane ure vadbe, drugim športnim društvom pa ne, kar predstavlja po mnenju Inštituta kršitev različnih zakonodajnih aktov, med drugim Zakona o športu, ki določa uprabo javnih športnih objektov in površin za šport pod enakimi pogoji.
Ob vseh ugotovitvah Inštitut napotuje na to, da se dokumentacija preda Nadzornemu odboru MOK, Računskemu sodišču RS ter organom pregona.
Duško Madžarović
Madžarovič zanika očitke
Za komentar pravnega mnenja in za pojasnila smo se obrnili na direktorja Javnega zavoda za šport Duška Madžarovića. "Pravno mnenje je bilo narejeno na podlagi informacij, ki so jih dobili od gospoda Sama Bradaškja. Če bi želeli imeti korektno mnenje, bi ta ista odvetniška institucija lahko vse informacije zahtevala tudi od JZ za šport MO Koper, vendar tega niso storili," je navedel Madžarović in poudaril, da se s sumom kršitev "absolutno" ne strinja. Potrdil je tudi informacijo, da naj bi pravno mnenje sam poslal tožilstvu. "Ko nekdo pošlje na vse možne naslove pravno mnenje, kjer je v obrazložitvi napisano, da obstaja utemeljena verjetnost obstoja več kaznivih dejanj, sem kot direktor oziroma odgovorna oseba dolžan zadevo predati Okrožnemu javnemu tožilstvu. Bolj pristojen organ za reševanje tematike ne obstaja," je prepričan Madžarović.
Kot je še pojasnil, naj bi evidenco vodili po urnikih športnih klubov in kontrole stanja na površinah. "Elektronski rezervacijski sistem za teniške površine uporabljamo že od leta 2020. Z letom 2024 smo v ta sistem dodali še vse ostale športne objekte, pred tem časom pa smo vodili evidenco po objektih glede na urnike, ki so nam jih posredovali klubi oziroma društva, in dejanske kontrole stanja na površinah s strani naših zaposlenih. Naš načrt dela temelji tudi na urnikih uporabnikov. Absolutno zaupam strokovnosti svojih sodelavcev na Zavodu za šport," je zapisal v odgovorih na naša vprašanja.

Kriterij za izračune naj bi bil, kot je zapisal, "ugotovitev stanja", ure pa naj bi bile zabeležene v elektronskem rezervacijskem sistemu. "Če je klub z razpisom dobil 4000 ur, porabil pa jih je 5500, je seveda za presežek 1500 ur dobil račun po ceniku (z 25-odstotnim popustom za izvajalce LPŠ – letni program športa). Za vsako leto, tudi leto 2023, obstajajo evidence. Vsi tisti, ki so presegali število ur, smo podatke o preseganju kot prilogo priložili vsakemu računu." Madžarovič zatrjuje tudi, da so vsi klubi obravnavani enakopravno.
Patrik Peroša
Svet zavoda začel postopek, a čaka na odločitev tožilstva
Z dokumentacijo in očitanimi kršitvami je seznanjen tudi svet Javnega zavoda. "Po prejemu obsežne dokumentacije in pogovoru s predstavnikom teniškega kluba in direktorjem zavoda smo začeli postopek, ki še ni zaključen. Upoštevajoč resnost očitkov in dejstvo, da je direktor Javnega zavoda za šport zadevo predal v nadaljnjo obravnavo tožilstvu, smo se odločili, da počakamo na odločitev tožilstva," je pojasnil predsednik Sveta zavoda Patrik Peroša. "Trenutno smo osredotočeni na zbiranje čim večjega števila relevantnih podatkov, ki nam bodo omogočili celovito razumevanje situacije," je še navedel Peroša.