CERAR NE BO VEČ PREDSEDNIK SMC: Kakšna bo usoda stranke, ki je nosila njegovo ime?

Slovenija

Predsednik SMC Miro Cerar je člane izvršnega odbora stranke na začetku včerajšnje seje obvestil o svoji odločitvi, da na jesenskem volilnem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika stranke, so za STA sporočili iz SMC. Cerar bo še naprej opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve.

Cerar, eden od ustanoviteljev SMC in njen edini predsednik, bo stranki pomagal, da bo ostala trden člen koalicije in pomemben dejavnik v slovenskem političnem prostoru, so v pisnem sporočilu za STA še napovedali v SMC.

Cerar je kmalu po zelo slabem rezultatu stranke na evropskih volitvah, ki so bile 26. maja, po razpravi s člani kolegija sporočil, da bo stranka začela priprave na volilni in programski kongres, ki bo oktobra. "Zagotovo bo kongres primerna priložnost, da preverim, ali imam še zaupanje stranke," je tedaj dejal Cerar.

Medtem se je očitno odločil, da za predsednika ne bo več kandidiral. Po nekaterih neuradnih informacijah je bilo slišati tudi nekaj takšnih pričakovanj v stranki, čeprav obenem ni jasno, kdo ga bo nasledil in poprijel za krmilo stranke, ki je v nekaj letih strmoglavila na lestvici javnomnenjske podpore.

Kaj umik z vodstva SMC pomeni za Cerarjevo politično pot in usodo SMC, še ni znano. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je te dni ocenil, da bo sodelovanje strank iz politične skupine Alde pred naslednjimi volitvami nujno. Generalni sekretar SMC Andrej Klemenc je ob tem ocenil, da gre za poziv k tesnejšemu sodelovanju, ki lahko privede tudi do povezovanj, kar pa še ne pomeni združitve strank. Cerarja so nekateri omenjali tudi kot možnega kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije.

Za Cerarja je SMC prvi politični projekt. Ime pravnika in velikega poznavalca zakonodajnega postopka ter delovanja najvišjih političnih organov se je sicer po političnem parketu vrtelo že bistveno prej, preden je dejansko stopil med politike. Njegovo ime se je pojavljalo večkrat ob padcu minulih vlad, saj so ga mnogi videli kot tehničnega mandatarja. Nato je junija 2014, le dober mesec pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, ustanovil SMC. Stranka, ki je tedaj nosila njegovo ime - Stranka Mira Cerarja - je s konkurenco pometla in dobila kar 36 poslancev. Glavnina je bila političnih novincev.

A ravno slednje in kratek čas za ustanavljanje stranke pod pritiskom bližajočih se volitev, je kmalu začelo najedati enotnost stranke. Čeprav je prepričljiva zmaga Cerarju odprla pot na vrh vlade, so nekateri kadrovskih spodrsljaji in politična nespretnost ob neodločnosti, ki so jo mnogi očitali Cerarju, odprli vrata nezadovoljstvu tudi nekaterim ožjim sodelavcem in soustanoviteljem stranke.

SMC je zapustilo nekaj vidnih članov, med drugim Bojan Dobovšek in Peter Jamnikar, a Cerarju je kljub številnim političnim polenom, ki so mu pod noge letela ne le iz opozicije, pač pa tudi iz koalicije, vlado uspelo obdržati skoraj cel mandat. Tik pred zdajci pa je s premierskega mesta odstopil po tistem, ko je sodišče odprlo pot do ponovljenega referenduma o drugem tiru.

V času vlade, ki jo je vodila SMC - ta se je vmes preimenovala v Stranko modernega centra, se je okrepila gospodarska rast, posledično so razvojni kazalci kazali vedno ugodnejšo sliko. Vlada se je morala spopasti z migrantsko krizo, največji neuspeh pa so jih očitali pri spopadanju z izzivi zdravstva, za kar je bila odgovorna ministrica iz kvote SMC.

Javnost si bo Cerarjev mandat zapomnila tudi po njegovem motu "Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve".

Na lanskih predčasnih volitvah je SMC dobila le še 10 poslanskih mandatov, je pa vstopila v manjšinsko vlado Marjana Šarca. Čeprav si je Cerar želel mesta predsednika DZ, je na koncu prevzel funkcijo ministra za zunanje zadeve.

Stranka pa se je soočala z novimi napetostmi. Kmalu po volitvah se je odpovedala še enemu vidnemu članu, Milanu Brglezu, ki ni skrival ambicij, da bi Cerarja na naslednjem kongresu izzval v boju za predsedniško mesto stranke.

Nova priložnost za merjenje moči so bile majske volitve v Evropski parlament. SMC je pozivala k sodelovanju strank LMŠ, SAB in SMC s skupno listo, a do tega ni prišlo. Tako je nastopila na volitvah samostojno, s poslancem Gregorjem Peričem na čelu. Četudi so analitiki njegove nastope precej hvalili, je Perič izgubil bitko proti drugim, večinoma izkušenejšim imenom, stranka je dobila zgolj 1,62 odstotka glasov. Prehitela je le Gibanje Zedinjena Slovenija in Dobovškovo Dobro državo, medtem ko je Brglezu preboj v Evropski parlament uspel na listi SD s preferenčnimi glasovi.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Lili |  05 .06. 2019 ob  15: 20
Ma kakšna novica...zdej njegove stranke več ne rabimo... so se že vsi (kdo že prvi zapusti potapljajočo se barko) prepisali k drugi stranki.... In striček bo baje nagrajen z mestom komisarja v Bruslju...e ja..vsi vsi vsi vsi vsi vsi vsi ste (smo) krvavi pod kožo..in ti politiki so res res res največje gnjide