Plinski terminali že več mesecev dvigujejo prah tako na vaši kot na naši strani. Kakšnih aktivnosti se nameravate lotiti v tem letu v zvezi s to tematiko?

Mi ostajamo nasprotniki tega projekta. Smo proti plinskemu terminalu v Žavljah. To pa zato, ker nismo dobili pravih odgovorov glede posledic za okolje, varnost in skladnost s pomorskim razvojem Trsta. Zato tako na pravnih kot administrativnih institucijah, kot je administrativno sodišče, podpiramo že večkrat izraženo voljo naših someščanov.

Na kakšnih ekonomskih področjih bi lahko sodelovali z obalnimi občinami? Kriza se je močno zajedla v ekonomijo Trsta. V preteklosti ste bili sekretar v obrtni zbornici za majhna in srednja podjetja. Katere panoge namerava Trst razvijati za izhod iz krize, kaj poleg pristanišča in turizma ima perspektivo?

Poglejte, naše okolje je zelo vezano na morje in vse tiste panoge, ki so s tem povezane. Med temi so tudi kultura in znanost. Razvijati moramo tiste danosti, ki jih imamo v našem okolju. Kar se tiče sodelovanja s slovenskimi občinami, menim, da moramo predvsem krepiti turizem. Dandanes je turistična promocija še vedno fragmentirana, tržišča, kot so Rusija ali Kitajska, pa imajo velik potencial. Takšnim tržiščem pa se ne moremo predstavljati le kot mesto ali mikro področje, temveč kot neka širša regija, ki lahko ponuja paleto zanimivosti za turiste. Krepitev vezi na tem področju lahko predstavlja zmagovito karto, na katero bomo skušali igrati v prihodnosti. To je tudi panoga, ki predstavlja svetlo bodočnost za naše področje.

Trst je po kvaliteti življenja med prvih 10 v Italiji, edini temni lisi sta ekologija in starostna struktura prebivalstva. Je Trst staro mesto ali je potreben liftinga oziroma, kaj menite, ali je sploh za mlajše generacije?

Glede teh statistik sem skeptičen, ker včasih resda vzamejo pomembne parametre, vendar jih kasneje tudi nehote zmanipulirajo do te mere, da niso več merodajne in kredibilne. Naj navedem le en primer, časnik Sole 24 ore je do lanskega leta med parametri upošteval tudi infrastrukturo. Po tem je bil Trst seveda prvo mesto v Italiji glede na velikost infrastrukture. Kajti ima luko, ima železniško postajo, letališče, ima tudi univerzitetno središče, torej pravzaprav ima veliko. Toda le v teoriji. Kaj je namreč prva težava mesta? Povezovalna infrastruktura! Torej te statistike le ne držijo povsem. Res pa je, da imamo demografske težave, ki so povezane z menjavo generacij, ki ni zagotovljena. Moramo znati pritegniti mlade. To pa predvsem z možnostmi za izbobraževanje in usposabljanjem za delo ter seveda tudi z delovnimi mesti. Tu seveda moramo izkoristiti možnosti za ekonomsko okrevanje. Tako bomo po eni strani zajezili izseljevanje, po drugi strani pa v mesto preusmerili selitvene tokove tujcev, ki bodo pridodali nekaj tako na delovnem področju z visoko dodano vrednostjo kot na področju znanosti.

Odkar ste župan, se zdi, da ste več pomembnosti namenili kulturi in družbenim prireditvam, kar je v teh časih dobra, a tudi malo tvegana odločitev. Poletje v Trstu je obiskalo tudi veliko Slovencev, koncerti so prav tako dobro obiskani, povečalo se je število nočitev. Kakšno vlogo imajo kultura in družbene prireditve za razvoj in vlogo mesta? Kaj si lahko obetajo Slovenci letos zanimivega, zaradi česar bi bilo vredno obiskati Trst?

Kultura je pomembna tudi v kriznih časih. Čeprav je bilo potrebno postoriti veliko rezov, skušamo storiti vse, da bi ohranili kuturno dediščino na določeni ravni. Ni slučaj, da smo se odločili, da bodo naši muzeji imeli prost vstop eno nedeljo v mesecu. To sicer predstavlja višje stroške obratovanja. Kar se tiče dogodkov, kot so koncerti − zelo dober je bil učinek Brucea Springsteena prejšnje leto. Letos pa bo Trst gostil koncert skupine Green Day. Ti koncerti za nas ne predstavljajo nobenega stroška, mesto nudi le prostor in logistično podporo, po drugi strani pa ima veliko od tega turizem, tako preko gostinske ponudbe kot preko večjega števila nočitev. Ti dogodki so za nas priložnost in ne strošek. To poletje bomo Slovencem, ki bodo prišli v Trst, ponudili celo paleto dogodkov, ki se bodo zgodili na trgu Verdi; od gledališča, koncertov do filmskih projekcij. Delamo tudi na tem, da bomo pripeljali v Trst veliko umetniško razstavo, vendar vam zaenkrat več ne morem razkriti.

Bili ste tudi na koncertu Brucea Springsteena, ki je pustil močan vtis pri večini obiskovalcev. Ste njegov fan? Kakšno glasbo sicer poslušate?

Poslušam malo vsega, vendar mi je najbolj všeč rok glasba. Najbolj seveda Bruce Springsteen. Poslušam pa tudi Pearl Jam, ki bi jih tudi lahko gostili, vendar do tega ni prišlo, predvsem zaradi premajhnih kapacitet. Sem pa na novo odkril klasično, operno glasbo, ki sem jo poslušal še kot otrok s starši in sedaj občasno obiščem tudi gledališče Verdi.

Poleti bo Eurobasket 2013 v Kopru. Sami ste bivši košarkar, vas lahko pričakujemo, da boste stiskali pesti za Italijo v Kopru?

Razmišljam o tem in bi mi bilo zelo všeč, čeprav je italijanska reprezentanca zelo daleč od zlatih časov, ko so se Meneghin in ostali kosali z raznimi Cosići, Jelovaci in ostalimi šampioni. Po drugi strani so reprezentance, ki so zrasle na pogorišču Jugoslavije, dosegle visoke rezultate in dober nivo igre. Res je, da imamo sedaj nekaj igralcev v NBA, vendar Italija še ni eksplodirala. Upajmo, da se bo to zgodilo ravno v Kopru.

Volitve v Italiji so pustile ljudi v negotovosti, Demokratsko stranko pa z grenkim priokusom. Je bila to Pirova zmaga ali poraz? Sami ste bili do tega kritični, vendar dokler v stranki obstaja avtokritika, pravijo, da je to dobro.

Sam menim, da ko nekdo kandidira in ne uspe zagotoviti politične stabilnosti v svoji državi, je to poraz. V življenju se zgodijo tudi porazi, to ni nič tragičnega. Iz tega ni potrebno delati drame, vsekakor so pa težki trenutki, kot je težko tudi priznati poraz. Toda v politiki je običajno tako, če pride do zmage, so zmagali vsi, če pride do poraza, je izgubil vodja. Ko sem jaz kandidiral, sem vedel, da če bomo zmagali, bo to zmaga vseh, v primeru poraza pa bi bil to osebni poraz Cosolinija. To se sicer sedaj dogaja Pier Luigiju Bersaniju. V teh težkih časih je tudi veliko politične fluktuacije glasov. Potrebno je hitro odreagirati in razumeti voljo ljudi oziroma volivcev. Če se ne odzoveš, bodo ljudje ostali ujetniki sporočil drugih, bodisi takih kot Grillo ali takih kot Berlusconi, ki je obljubljal vračilo davka na nepremičnine. Po eni strani je to smešno, saj je uspel celo prepričati upokojence in tiste, ki niso niti lastniki nepremičnin. Kako lahko vrneš nekaj, česar nisi niti vzel? V takih ekstremnih časih, kot jih doživljamo, je potrebno predvsem hitro ukrepanje, v nasprotnem primeru veš, kje začneš, ampak ne veš, kje boš končal.

Menite, da bodo ponovno volitve?

Ta možnost je zelo verjetna.

Volitve pa so pred vrati parlamenta pustile nacionaliste. Ti so se v preteklosti pogosto znašali nad slovensko manjšino v Trstu. Kakšno prihodnost ima slovenska manjšina? Lahko pričakujemo kakšen dvojezični napis več?

To bo seveda odvisno od dveh zadev, spoštovanja zakonov in rasti osveščenosti, da živimo na multikulturnem območju. Seveda je res, da imamo primere skrajne italijanske desnice na našem področju, vendar je tudi res, da obstaja tudi skrajna desnica v delu slovenske manjšine. Ti ekstremi po eni strani pošiljajo v javnost taka sporočila, ki znatno otežujejo pot, ki jo želimo prehoditi v prihodnosti. Toda menim, da je Trst znal narediti korenite premike v pravo smer. Tudi z gestami, ki jih je znal narediti moj predhodnik, s tem mislim na večer z Borisom Pahorjem v gledališču Verdi. Upam, da bomo šli naprej po tej poti.

Sorodne vsebine:

Chang: Prvič sem videl morje v Sloveniji

Bossman: "Kljub krizi moramo na stvari gledati pozitivno"

"Ljubim rdečo zvezdo!"