Imenovani ste bili na čelo Pomorskega muzeja. Čeprav je bila prva županova izbira Andreja Rihter, so svetniki želeli nekoga drugega, domačina. Na koncu so vas potrdili. Kako ste jih prepričali, na čem temelji vaš program?

Moj program je bil utemeljen na gradivih, podatkih in izkušnjah, ki sem jih dobili na pogovorih s prejšnjo direktorico in s pregledovanjem dokumentov, ki sem jih dobil v samem muzeju. Pa tudi na poznanju problematike "od zunaj". Mogoče je bila edina inovacija v pristopu, v načinu dela, ki ga predlagam, in predvsem razširitev sodelovanja na mednarodni ravni. Mislim, da je muzej pridobil pomembna evropska sredstva, tudi ker je postal aktiven v širšem okolju, ker sodeluje v mreži mediteranskih pomorskih muzejev, ker sta prejšnja direktorica in v. d. direktor vzpostavila pomembne mednarodne stike. Menim, da so občinski svetniki slutili, da je potrebno nadaljevati na tej poti in so upoštevali moje pretekle izkušnje. Res je, sem domačin, govorim oba jezika okolja in najbrž je tudi to igralo določeno vlogo. Naši partnerji so trenutno skoraj izključno Italijani, zlasti pri čezmejnem projektu Open museums, ki je največji, od koder črpamo 750.000 evrov sredstev. No, pri drugem projektu IPA Jadran pa so, poleg Italije, partnerji tudi Hrvaška, Albanija in Bosna in Hercegovina.

Rekli ste, da uvajate drugačen pristop. Kakšen?

V zadnjih letih pravijo, da je bil največji problem komunikacija med zaposlenimi. Potrebno je spodbujati sinergijo v kolektivu. Moj glavni cilj je, da vzpostavim dialog z zaposlenimi. Začel sem z rednimi tedenskimi kolegiji ter z individualnimi pogovori. Ta komunikacija je sedaj stalna in računam, da se bo obdržala. Tako sem bil pred leti vajen delati tudi na zunanjem ministrstvu, kjer smo imeli kolegije vsak dan.

Se bo z vašim prevzemom pri vodenju muzeja kaj konkretno spremenilo?

Niti ne, izjema je že prej omenjeni pristop do zaposlenih z vključevanjem čim več zaposlenih v evropske projekte. Kustosi so strokovni steber muzeja, jaz razumem svojo vlogo drugače. Čeprav sem geograf, se pravi, da prihajam iz stroke, ne želim v muzeju nastopati kot strokovnjak. To naj počne kustodiat, ki ga bom tudi upošteval pri strokovnih odločitvah. Pri upravljanju, promoviranju, organiziranju in zastopanju pa nastopa direktor, ki povezuje stroko z upravljanjem zavoda. Že maja bom sodeloval na rednem forumu sredozemskih pomorskih muzejev v Loret del Maru v Španiji. Sedaj pa se v okviru tekočih projektov nizajo operativni sestanki v Italiji, na Hrvaškem in v BiH. Teh obveznosti je veliko in ravno zato je pomembno, da kolektiv deluje kot stroj tudi ob odsotnosti direktorja.

Se obetajo kakšne novosti, novi projekti, nova sodelovanja?

Se. Podedoval sem zelo dobro stanje v zvezi s projekti in mislim, da je to zasluga bivše direktorice in bivšega v. d. direktorja. Po njuni zaslugi so postali projekti nekaj konkretnega. Imamo finančne vire, ki jih lahko črpamo in s katerimi lahko uredimo marsikaj, česar sicer ne bi mogli. V teh časih to res ni zanemarljivo. Obnova, ki poteka sedaj v pritličju in ki bo trajala do maja, je možna samo, ker smo vključeni v IPA Jadran projekt, ki povezuje kulturne ustanove v razvijanju pogojev za kulturni in trajnostni turizem. Nadaljevalo se bo urejanje prostorov in inventarizacija hišic v solinah, pa ureditev poti, dostopnost za čim širši krog obiskovalcev, tudi za tiste, ki imajo objektivne omejitve. Če se vrnem na hitro na projekte. Na razpolago imamo pomembna sredstva za delno obnovo, digitalizacijo, opremljanje in nekatere programe. V celoti, od 2011 do 2014 muzej lahko računa na dober milijon evrov evropskih sredstev. Je pa potrebno delati veliko več, ker pri evropskih projektih veljajo veliko bolj zapletena birokratska pravila kot pri delu z lastnimi sredstvi.

Kako ste sicer sami povezani s pomorstvom? Do sedaj smo vas poznali kot politika, diplomata, publicista in karikaturista.

Se lahko malce pošalim? Sem dober plavalec, imam dovoljenje za upravljanje čolna, v vojski pa sem bil v mornariški pešadi. To so moje direktne povezave z morjem, sicer sem človek iz tega prostora. Sem Sredozemec. Nihče me ne bo spravil severno od Alp na počitnice. To je ta šaljivi del. Ampak dejstvo je, da z morjem živim celo življenje, vsako leto si z bratom privoščim malo jadranja. Obdelala sva že celo istrsko obalo, Kvarner, otoke, italijansko obalo. Sem geograf, zato me zelo zanima tisti del fonda kulturne dediščine, ki se navezuje na geografijo. Od solin do kartografije. Muzej skrbi tudi za zemljevid Pietra Coppa, ki je deponiran zaradi izjemne vrednosti. Muzej pa upravlja tudi z drugo pomembno kulturno dediščino. Recimo s Tartinijevo violino in Tartinijevo sobo v rojstni hiši velikega glasbenika, sicer na sedežu Skupnosti Italijanov. Pa knjižni fond, Biblioteca civica ... In še Muzej solinarstva, Tonina hiša v Svetem Petru, zbirka tradicionalnih plovil v Monfortu, zbirka modelov, zgodovinska jadrnica zakoncev Mlakar Galeb ... Muzej je zelo razvejan. Vendar je marsikaj potrebno urediti.

Vaše imenovanje sta pospremili dve "aferi". Prvič je krožil SMS, da nameravate bivšo direktorica Martino Gamboz zaposliti kot svojo pomočnico, drugič pa, da prestopate v SD. Kako komentirate te navedbe in ali veste, kdo je stal za tem?

Obe navedbi sta že demantirani. Martina Gamboz ni postala pomočnica direktorja in nobenega pomočnika sploh ne nameravam zaposliti. Druga navedba pa je tudi demantirana, ker nisem prestopil k SD-ju. Te potrebe ni bilo (smeh). Je pa zanimivo, da so se v času odločanja pojavljale takšne in drugačne govorice. To je del »specialne vojne«, ko je potrebno ustaviti nekoga in ga diskreditirati na zelo banalen način. To ni huda diskreditacija. Je pač majhna bombica. Nihče temu ni nasedel, zato smo se na ta račun nasmejali in ne gojim zamer. Ne vem niti, kdo je avtor teh navedb. Vem, kdo je sodeloval v verigi razpošiljanja, imena pa vam ne bom izdal. Naj se sam zamisli o svoji strokovnosti in profesionalnosti, zame je to zaključena zgodba.

Sumi glede Gambozove se še niso polegli. Pri njej doma je bila opravljena tudi kriminalistična preiskava. Vi ste jo tedaj branili, dejali ste tudi, da gre za neke vrste organiziran napad nekaterih novinarjev. Je vaše mnenje glede tega še vedno enako? Ste si morda že pogledali dokumentacijo glede spornih poslov?

Ta dokumentacija je pri kriminalistih. Pri nas se je oglasilo sodišče, ki je zahtevalo dodatne dokumente glede izplačila izvajalcev. Vse, kar je bilo tukaj, smo posredovali. Kriminalisti imajo vse, oni so seznanjeni s tem bolje kot jaz. Ko je nastopila Martina Gamboz kot direktorica, niso še bili izdelani vsi pravilniki, ki so sedaj sveto pismo javnega naročanja. Tudi za najmanjša naročanja. Znašla se je precej bosa v situaciji, ko je bilo potrebno urejati stvari. Predstavljam si, da je bilo potrebno v nekaterih okoliščinah delovati predvsem praktično in učinkovito. Se spomnite poplav? Ukrepati je bilo potrebno hitro, praktično, obnoviti je bilo potrebno, nasipe, zidove, solinarske hiše. Domnevam, da je Martina ukrepala na način, ki se ji je zdel potreben za reševanje nastalega problema. Danes je predmet preiskave, vendar sem prepričan, da v njenem delovanju ni bilo ne naklepa ne okoriščanja. Pa tudi »sporna« obnova je bila dokončana. Skratka, mislim, da bi potrebovali več tolerance do teh vprašanj. Ko prevzameš zavod in so pravila nedorečena, hitro lahko narediš napako. Upam, da bo na koncu dokazala, da ni storila nič kaznivega in da je vse skupaj rezultat nedorečenih dokumentacij in lastne presoje pri ukrepanju v izrednih razmerah. Kakorkoli, zadnjo besedo bodo imeli pristojni organi. Vem samo, da se mi je tedanja medijska gonja zdela sumljivo pretirana, saj je bila Martina Gamboz prikazana kot glavni problem Slovenije. In ko gledaš ozadje, ugotoviš, da je najbrž stopila na žulj marsikomu.

Danes imajo številni zavodi finančne težave. Kakšno je stanje Pomorskega muzeja?

Mi se financiramo iz različnih virov. Sredstva dobivamo od ministrstva, ki ima pod seboj resor za kulturo, iz občinskega proračuna in evropskih razpisov. Trenutno nas je 16, od tega so nekatere zaposlitve za določen čas vezane na projekte. Videli bomo, kako bo v prihodnje, a trenutno si ne moremo privoščiti dodatnih zaposlitev, čeprav bi jih potrebovali. A ne glede na to, zadal sem si cilj, da do konca mandata postanemo nacionalni muzej , ker se to spodobi za Pomorski muzej, sedaj smo namreč občinski muzej s pooblastilom.

Slišati je bilo, da niste več politik (čeprav ostajate mestni svetnik), Zares pa naj bi bila "izbrisana" stranka. Se je s prihodom v muzej za vas zaključila politična kariera ali se nameravate ponovno aktivirati? Slišati je, da se na levici ustanavljajo nove stranke. Boste zraven?

Najprej bi ločil, kar je politična funkcija od političnega prepričanja. Jaz sem politično razmišljujoč človek. To bom tudi ostal, ne bom se odrekel politični presoji. To je ne nazadnje aktivno državljanstvo. Tudi ukvarjanje z muzejem je neke vrste politika. Nenehno sem namreč v stiku s trenutno, dano politiko. Glede Zaresa pa sem prepričan, da se bo vrnil v parlament, morda znotraj koalicije sorodnih strank. Pri tem pa ne bom sodeloval neposredno, saj sem bil imenovan na čelo muzeja za pet let, ta mandat pa želim zaključiti. Kaj bo potem, pa bomo še videli.

Sedaj ste že drugi Juri, ki je v kratkem prevzel vodenje muzeja. Kot je javnosti znano, je vaš nečak Luka Juri postal direktor Pokrajinskega muzeja v Kopru. Zanimivo naključje in povod za številne šale med ljudmi, kot so "Jurije v muzeje" in zgodbah o iskanju muzeja, ki bi ga lahko vodil vaš brat, prav tako poznan politik našega območja. Kako te šale komentirate?

Temu se z veseljem nasmejem. Sicer je to čisto naključje, saj sva bila tudi imenovana v drugačnih okoliščinah. Zame je namreč v Kopru povsem nemogoče dobiti službo v kakšnem javnem zavodu. Jasno mi je, da tam predstavljam "politični problem". Tukaj pa je moja kandidatura trajala od avgusta. V prvem krogu nisem bil izbran, zato sem bil presenečen, ko so me poklicali in rekli: Ti boš na dnevnem redu občinskega sveta. Hecna okoliščina je to, da morava sodelovati, mimo priimka, čeprav sva si zelo različna. A vendar, z Luko sem že govoril, bomo še sodelovali. Prav tako z Obalnimi galerijami in ravnateljico in prijateljico Lilijano Stepančič. Se veselim.

Več iz rubrike Intervju:

Vilij Bržan: Gasilci so si zaupanje izborili skozi delo!

Cosolini: Upam, da bo Italija eksplodirala v Kopru!

"Facebook morda ni biznis, lahko pa zelo koristi vašemu biznisu!"