Fiesa dobiva novo podobo

Občina Piran je pred novembrskimi prazniki začela s celovito ureditvijo Fiese, ki že dolga leta čaka na temeljito preobrazbo. Župan Andrej Korenika je poudaril, da gre za projekt, ki združuje skrb za naravo, izboljšanje javnega prostora in prijeten prostor za druženje.

V prenovljeni Fiesi bo posajenih 58 novih dreves, skupaj pa bo ozelenjenih skoraj 6.000 kvadratnih metrov javnih površin. Na igrišču bodo klasična igrala na prodcni površini, travnata površina pa bo namenjena spontani igri na naravnih kamnitih blokih, ob tem bodo drevesa poskrbela za prijetno senco. Obstoječi gostinski objekt bo premaknjen na tlakovano površino, sanitarije bodo prenovljene in prilagojene gibalno oviranim, objekt za potapljače pa bo oblečen v les. Odbojkarsko igrišče bo posodobljeno z naravnim peskom, pešpoti bodo tlakovane z lokalnim kamnom ali peščene z robniki iz kamna.

Korenika je še posebej izpostavil, da projekt ne posega v obstoječe naravno rastje ob jezeru, temveč bo priobalno območje na novo zatravljeno, s čimer bo Fiesa po prenovi še bolj zelena in urejena kot doslej.

Korenika: "Pri projektu Fiesa govorimo o debetonizaciji, ne o uničenju narave"

Civilna iniciativa Piran Pirano je v javnem pozivu zahtevala takojšnjo ustavitev vseh del v Fiesi, projekt občine in Okolja Piran pa označila za "nepovraten udarec naravni dediščini Pirana in Slovenije". Župan Korenika je na današnji konferenci takšne očitke odločno zavrnil.

Pojasnil je, da je projekt ureditev Fiese z gradbenim dovoljenjem čakal na občini že ob njegovem nastopu funkcije, a je bil zanj nesprejemljiv zaradi obsežnih betonskih površin ob morju. "Takrat sem verjel, da bomo s civilno iniciativo našli skupni jezik. Najbrž sem bil bolj naiven kot danes," je dejal.

Predstavljen je bil preoblikovan, izrazito zelen projekt, ki predvideva odstranitev 60 kubičnih metrov starega betona in dodajanje 30 kubičnih metrov tehnično nujnih betonskih utrditev. "Fiesa bo bolj zelena. Posadili bomo 58 novih dreves in uredili skoraj 6.000 kvadratnih metrov javnih zelenih površin," je poudaril župan.

Boj za 120 neprofitnih stanovanj na Kampolinu

Drugi del konference je bil posvečen izredno napeti situaciji, ki je po županovih besedah "neposredno ogrozila prihodnost javnih najemnih stanovanj za občane Pirana".

Občina je Stanovanjskemu skladu RS ponudila 17.000 kvadratnih metrov zemljišč na Kampolinu, kjer bi lahko zgradili 120 neprofitnih stanovanj. Ta bi po novem stanovanjskem zakonu pripadala izključno občankam in občanom Pirana. "To je bila priložnost, ki se v 30 letih ni ponudila še nikoli," je izpostavil Korenika.

Toda pobuda občinskega svetnika Davorina Petarosa za ustavno presojo sklepa o ponovni aktivaciji odloka iz leta 1999 je proces skoraj povsem ustavila. "Ustavno sodišče lahko odloča mesece ali leta. Stanovanjski sklad pa zemljišč, obremenjenih z ustavno presojo, ne more kupiti," je dejal župan.

Korenika: "Ta pobuda lahko Pirančane prikrajša za edinstveno stanovanjsko priložnost"

"Zato lahko povem naravnost: zaradi te pobude bodo neprofitna stanovanja najverjetneje padla v vodo," je dodal. Poudaril je, da pobuda na ustavno sodišče ni bila vložena lani po sprejemu odloka na občinskem svetu, ampak zadnji ob zadnjem možnem roku - to po njegovem kaže na "namero preprečiti projekt, ne pa razčiščevati zakonitosti".

Lani maja je občinski svet sprejel Odlok o sprejemu zazidave Lucija II – dodatno, s katerim je bila odpravljena napačna odločitev iz leta 1999. Korenika je še pojasnil, da je projekt pravno podprt, saj del zazidalnega načrta na območju Kampolina nikoli ni bil realiziran. Pravno mnenje, ki so ga pridobili, potrjuje, da je bila ugotovitev iz leta 1999, da je bil načrt v celoti izveden, napačna. Zato del načrta še vedno velja in omogoča gradnjo stolpičev, ki bi občanom prinesli pravo rešitev stanovanjske stiske.

Nov zakon omogoča, da se takšna stanovanja razdeli po občinski listi upravičencev

Po besedah župana je občina takoj začela iskati možnosti za gradnjo soseske neprofitnih stanovanj in jih je na koncu tudi našla. Prva priložnost se je po njegovih besedah odprla že lani julija z javnim pozivom Stanovanjskega sklada RS za nakup stanovanj in zemljišč, a se občina takrat ni prijavila, ker bi po tedanjem stanovanjskem zakonu Pirančani lahko dobili le 30 odstotkov novozgrajenih stanovanj. Julija letos pa je državni zbor sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki omogoča, da Stanovanjski sklad RS skupaj z občinami stanovanja razdeli po občinski listi upravičencev.

"Odprla se je edinstvena priložnost, da bodo vsa stanovanja v novi soseski namenjena izključno piranskim občankam in občanom," je dejal Korenika. Občina je tako vseh 17.000 kvadratnih metrov zemljišč ponudila Stanovanjskemu skladu: "Niti centimetra nismo zadržali zase, vse je namenjeno izključno gradnji neprofitnih stanovanj," je dodal župan.

Korenika o ovadbah: "To postaja politična folklora"

Na koncu se je župan odzval še na medijske informacije o domnevnih kazenskih ovadbah, vloženih zoper njega.

"Uradno nisem prejel še ničesar, sem pa iz medijev izvedel, da sem ovaden zaradi projekta v Fiesi, ki poteka povsem zakonito.  Ob tem je dodal, da bo v primeru neutemeljenih postopkov sam vložil prijavo zaradi krive ovadbe: "Če se kazenski postopki uporabljajo za politične obračune, je to ne samo neetično, ampak tudi kaznivo."

Korenika je še povedal, da bo občina nadaljevala zakonsko predpisane projekte, hkrati pa ostala odprta za dialog. Vendar pa je jasno nakazal, da si po njegovem mnenju določeni akterji prizadevajo zavirati razvoj občine: "Mi delamo za občane. Projekti, o katerih govorimo, niso zasebni interesi, ampak dolgoročne rešitve za Piran. Dejstva govorijo sama zase."