Minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle Boštjan Poklukar je ob uvodni predstavitvi predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poudaril, da predlog ni dokončen in da so odprti za spremembe. Ne nasprotujejo tudi mehanizmom nadzora nad varnostnimi pooblastili, ki jih po zakonu dobiva policija, je dejal.

Minister za delo Luka Mesec, ki je predstavil ukrepe s področja sociale, je izpostavil zametek integrativnega dela v zakonu, in sicer pri določbah o javnih delih, ki jih bodo morale občine nameniti romskemu prebivalstvu. Poudaril je, da se je treba takoj lotiti tudi integrativnega zakona. Po Meščevih besedah se sicer v Levici pridružujejo opozorilom glede ustavne skladnosti, zakonitosti in sorazmernosti ukrepov v predlogu zakona, zato pričakujejo, da bodo nanje odgovorili z dopolnili v zakonodajnem postopku.

Predlagane ukrepe so predstavili tudi predstavniki ministrstev za vzgojo in izobraževanje, pravosodje, finance, javno upravo. Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila več pomislekov o predlogu zakona, med drugim, da nekateri posegi v človekove pravice niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem in da so ob začasnih v predlogu tudi trajne rešitve, ki po svoji vsebini niso interventne narave. Do več predlaganih ukrepov so bili kritični tudi v državnem svetu.

Med vabljenimi na sejo so nekateri določene ukrepe v zakonskem predlogu podprli. Podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok je poudarila, da gre v predlaganih rešitvah s področja sodstva za krepitev ustavno-pravnih dobrin žrtev. Izpostavila je vpeljavo tehtanja zakonitosti dokazov in podaljšanje trajanja pripora. Po navedbah Švab Širok se v številnih evropskih državah sodnikom zaupa in dovoli, da presodijo, ali je bil dokaz pridobljen s tako kršitvijo, da nanj ni mogoče opreti sodbe, in da bi bilo tako prav tudi v Sloveniji. Dveletno trajanje pripora v nekaterih izjemnih primerih pa ni dovolj, saj iz procesnih razlogov kazenskega postopka ni mogoče končati v dveh letih, je pojasnila.

Predlagana ukrepa je podprl tudi vodja kazenskega in specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc. Obenem je bilo slišati tudi nasprotna stališča iz vrst sodstva, med drugim opozorila, da bi pri tehtanju o dokazih lahko prišlo do različnih presoj, in kritike do določb o možnosti podaljšanja pripora.

Generalna državna tožilka Katarina Bergant je izpostavila pomisleke o časovni omejenosti veljavnosti določb, saj da nobena določba kazenskega zakonika ne bi smela veljati začasno. Opozorila je tudi, da so prehodne določbe podnormirane in da nekateri predlogi ukrepov puščajo široko možnost interpretacije, želijo pa si, da bi bile določbe napisane jasno in ustavno skladno, da ne bi storilci zaradi ustavne neskladnosti ostali nekaznovani. Prepričana je, da bi morali iti v spremembo kazenske zakonodaje po rednem postopku.

Da se kazenske zakonodaje ne spreminja po nujnem postopku, meni tudi Katja Filipčič z ljubljanske pravne fakultete. Kot skrajno nenavaden pristop je označila časovno omejen odstop od kazenske zakonodaje. "Kazenska zakonodaja mora biti stabilen sistem," je prepričana. Če želimo zmanjšati kriminaliteto, se je treba po njenem mnenju ukvarjati z razlogi, zaradi katerih nekdo izvrši kaznivo dejanje.

Tudi namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih je dejal, da tako obsežnih in vsebinsko občutljivih sprememb ni najbolj primerno spreminjati po nujnem postopku, brez ustrezne javne razprave in strokovnega pregleda. Pomanjkanje usklajevanja med ključnimi deležniki po njegovih besedah zmanjšuje legitimnost zakonodajnega procesa, predlagana zakonska ureditev pa mora biti ustavno skladna in v skladu z načelom pravne varnosti.

Več pomislekov v zvezi s predlaganimi ukrepi je izrazil tudi Emil Zakonjšek iz odvetniške zbornice, ki meni, da tega zakona ne potrebujemo. Poudaril je, da nekatere od predlaganih ukrepov omogoča že veljavna zakonodaja, in ocenil, da se ta doslej ni izvrševala, kot bi se lahko.

Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je izpostavil, da čeprav naj bi zakon veljal za vse osebe v primerljivih okoliščinah, je romska skupnost na več mestih posebej izpostavljena, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Ukrepi, katerih namen je zagotavljanje večje varnosti prebivalcev, so načeloma legitimni, vendar država ne sme posegati v človekove pravice brez spoštovanja načel sorazmernosti, pravne države ter delitve oblasti, je prepričan.

Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš pa je poudaril, da kriminala ne moremo obravnavati ločeno od drugih razmer v družbi. Predlagal je sprejetje interventnega zakona o ureditvi legalizacij romskih naselij. Spomnil je, da se o ureditvi romskih naselij pogovarjajo že 30 let, a občine tega vprašanja niso želele ali zmogle rešiti, zato bi morala po njegovem mnenju odgovornost prevzeti država.

Da so predlogi nevarni, nestrokovni in nedomišljeni, je opozorila tudi Kristina Božič iz Amnesty International Slovenije. Poslance je pozvala, da zavrnejo vladni predlog zakona.

Predstavniki lokalnih skupnosti na današnji seji niso sodelovali. Iz Ljudske iniciative Dolenjske pa so sporočili, da se seje ne morejo udeležiti, v sporočilu za javnost so ob tem med drugim izpostavili zahteve prebivalstva po varnem bivalnem okolju in učinkovitem zagotavljanju javnega reda in miru, dosledni in pravični kaznovalni politiki ter pravični socialni politiki.

Odbor bo sejo nadaljeval ob 18. uri z razpravo poslancev in odločanjem o vloženih dopolnilih k zakonu.