Razstava obiskovalcem skozi šest vsebinskih sklopov približa delovanje, organizacijo in vsakdanje življenje v partizanski bolnišnici. S pomočjo fotografij, videoposnetkov, osebnih predmetov ter pričevanj osebja, ranjencev in domačinov prikazuje skrb za bolnike, oskrbo s hrano, zdravili in sanitetnim materialom ter številne varnostne ukrepe za ohranjanje tajnosti lokacije. Poseben poudarek je namenjen iznajdljivosti in improvizaciji, ki sta bili nujni za zdravljenje in preživetje v izrednih razmerah. Razstava je zasnovana interaktivno, saj obiskovalcem omogoča dodatno raziskovanje vsebin preko zaslonov na dotik z avdio- in videoposnetki v več jezikih.

Namestnik direktorja ZRS Koper dr. Tilen Glavina je poudaril: "Za to pobudo smo se odločili skupaj z Mestnim muzejem Idrija. Palača Centra humanističnih znanosti ZRS Koper ima sicer beneško tradicijo, a smo tu že gostili razstave, ki obravnavajo polpreteklo oziroma novejšo zgodovino. Prepričani smo, da si narodnoosvobodilno gibanje zasluži mesto v naših prostorih."

O neverjetni organiziranosti nekdanje partizanske bolnice je avtorica razstave Milojka Magajne povedala: "Bolnica je delovala zato, ker je bilo civilno prebivalstvo, ki je živelo v okolici, pripravljeno sodelovati. Želeli smo pokazati, kako široka je bila ta mreža. To ni bilo samo nekaj posameznikov, ampak vse od tistih, ki so prispevali liter mleka, do tistih, ki so skrbeli za transport ranjencev, ali pa so jih sprejeli pod svojo streho in pomagali pri njihovi oskrbi."

Obnova Partizanske bolnice Franja, ki je bila julija 2023 hudo poškodovana v ujmi, še poteka. Trenutno nameščajo zaščitne mreže nad sotesko, sledila pa bo rekonstrukcija poškodovanih bolnišničnih objektov. Direktor Mestnega muzeja Idrija dr. Miha Kosmač je o tem dejal: "Dela na varovalnih mrežah bodo predvidoma končana junija, projekt za dostopno pot je v zaključni fazi, za sanacijo barak pa je načrtovana izdelava dokumentacije in izpeljava javnega razpisa do konca letošnjega leta. Tako idrijski muzej kot Zavod za varstvo kulturne dediščine RS sta že pripravila predloge za celoten potek sanacije."

Partizanska bolnica Franja, skrita v težko dostopni soteski Pasice na Cerkljanskem, je med drugo svetovno vojno predstavljala eno najpomembnejših skrivnih partizanskih bolnišnic v Sloveniji. Od decembra 1943 do maja 1945 so v soteski zgradili 14 lesenih barak, v katerih so zdravili okoli 600 ranjencev in bolnikov različnih narodnosti, poleg Slovencev tudi Italijane, pripadnike narodov nekdanje Sovjetske zveze, Hrvate, Srbe, Poljake, Francoze in celo Američane. Bolnišnica je dobila ime po zdravnici dr. Franji Bojc, ki je vodila njeno delovanje in skupaj z osebjem skrbela za ranjence v izredno težkih vojnih razmerah. Partizanska bolnica Franja je postala simbol poguma, humanosti, tovarištva in boja proti fašizmu ter nacizmu. Zaradi njenega velikega pomena ji je Evropska komisija podelila Znak evropske dediščine.

V okviru odprtja razstave so predstavili tudi zbornik Franja: Spomin in opomin, ki združuje prispevke dvanajstih avtoric in avtorjev o nastanku, organiziranosti in delovanju partizanske bolnice. Uvodnika sta prispevala dr. Samo Zver in dr. Miha Kosmač.

Razstava bo v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper (Kreljeva 6, 6000 Koper) na ogled do konca junija od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.