Štefek Nikolić je leta hodil od zdravnika do zdravnika in poskušal ugotoviti, zakaj se počuti vse slabše. Resnico je izvedel šele po CT-pregledu trebuha, na katerega ga je napotila osebna zdravnica. Preiskava je pokazala, da ima v jetrih kovinski predmet. Izkazalo se je, da gre za spinalno iglo, ki se uporablja pri anesteziji ali punkciji.

Nikolić verjame, da je igla ostala v njegovem telesu leta 2015 med operacijo kile v sisaški bolnišnici Dr. Ivo Pedišić. Od takrat naj bi se začele njegove težave.

"Videl sem, kako propadam. Vsako jutro sem se pogledal v ogledalo – podočnjaki, rumene in rdeče oči, ves čas mi je bilo slabo. Vsako jutro sem imel glavobole. Na stranišču sem opazil kri. Trpel sem hude bolečine, stalno sem hodil k zdravnikom, a sploh nisem vedel, kaj je narobe z mano," je povedal.

Njegova agonija je trajala več let. Ko so zdravniki na pregledu odkrili kovinski predmet v jetrih, so ugotovili, da gre za skoraj 4,7 centimetra dolgo iglo. Med magnetno resonanco se je zlomila na dva dela.

"To je ta igla, ki se je med magnetno resonanco zlomila na dva dela. Dolga je kar 4,70 centimetra. Če bi prišla do žolča ali trebušne slinavke, danes verjetno ne bi bil več živ," je dejal Nikolić in dodal: "To je trajalo deset let. Pravzaprav že enajsto leto. O čem sploh še govorimo?"

Predstavnica Hrvaškega združenja za promocijo pravic pacientov Jasna Karačić Zanetti je poudarila, da se napake v zdravstvu dogajajo, vendar je treba razlikovati med neskrbnim zdravljenjem in primeri, ko zdravnik naredi vse za pomoč pacientu, pa kljub temu pride do napake.

Po njenih besedah je ključno, da bolnišnica napako prizna in do pacienta ravna odprto ter pošteno. "Če pride do napake ali nepravilnosti, bi morala ustanova pacientu jasno povedati, kaj se je zgodilo, pojasniti, ali je šlo za nesrečo, malomarnost ali nepazljivost ter mu predstaviti, kakšni so nadaljnji postopki in možnosti," je povedala.

Najprej je imel bolečine v hrbtenici, obiskoval je masaže in zasebne fizioterapevte, kasneje pa so se pojavile še druge zdravstvene težave. Ker pregledi dolgo niso pokazali vzroka, je vse stroške zdravljenja plačeval sam.

"Vse preiskave, vse masaže sem plačeval iz svojega žepa. Kar sem zaslužil s starim železom ali delom v gozdu, sem porabil za zdravljenje. Ko sem imel denar, sem šel na pregled, ko ga nisem imel, nisem mogel," je povedal.

Kljub temu da je imel v telesu tujek, je še naprej opravljal težka fizična dela. Delal je v gozdu, na gradbiščih in zbiral staro železo.

"Po operaciji sem z iglo v jetrih še naprej delal, ne da bi sploh vedel, da imam v telesu tujek. Opravljal sem težka fizična dela v gozdu in gradbeništvu ter zbiral staro železo. Še danes ne vem, kako sem vse to zdržal. Zdravnik, ki me je operiral, mi je rekel, da sem pravi fenomen," je dejal.

V odpustnem pismu iz sisaške bolnišnice je zapisano, da je bila med operacijo uporabljena spinalna anestezija. Bolnišnica se po njegovih besedah nikoli ni obrnila nanj in mu pojasnila, kako je lahko prišlo do takšne situacije.

Karačić Zanetti meni, da je prav netransparentno ravnanje bolnišnice največji problem v tem primeru. Iz bolnišnice so potrdili le, da so prejeli odškodninski zahtevek in dokumentacijo, podrobnosti primera pa niso želeli javno komentirati.

Ker ni prejel nobenega pojasnila, se je Štefek Nikolić odločil vložiti zasebno tožbo proti bolnišnici, piše Dnevnik.hr.