Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je opozoril, da je število debelih ljudi v svetu od leta 1975 zelo naraslo, leta 2016 jih je bilo dve milijardi. Pri razlogih za debelost vedno poudarjamo prehrano in telesno dejavnost, a po njegovih besedah ima močan vpliv tudi genetika.

V nadaljevanju je izpostavil pomen telesne dejavnosti in zdrave prehrane. Opozoril je na potrebo po spodbujanju telesne dejavnosti v času, ko so otroci izvzeti iz šolskih programov in prepuščeni staršem, in po ozaveščanju staršev, da je gibanje zelo koristno za njihove otroke.

Da moramo tudi pri otrocih debelost jemati kot kronično bolezen, ki ima lahko številne zaplete, tudi psihosocialne, je pojasnil Primož Kotnik iz ljubljanske pediatrične klinike. Posebej v času covida-19 tem otrokom manjka telesna dejavnost, zdaj so namreč telesno nedejavni, bistveno bolj so izpostavljeni ekranom, kar vpliva na higieno spanja, s čimer je povezan stres, je med drugim opisal njihovo stanje.

Na močno prikrajšanost otrok zaradi omejitev gibanja je spomnil tudi Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport. Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok so pokazale, da se je položaj med počitnicami še poslabšal, debelost pri otrocih v času korone se je dvignila za več kot 30 odstotkov. "Po koroni bo treba razmisliti tudi o subvencioniranju rekreativne vadbe in o povečanju števila ur športne vzgoje v šolah," je poudaril.

Rok Poličnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je opozoril, da je debelost še vedno velik zdravstveni problem. Z debelostjo so bolj obremenjeni moški z nižjo izobrazbo z vzhodnega dela Slovenije, je povedal in dodal, da epidemija covida-19 z ukrepi omejevanja vpliva na prekomeren vnos hrane in telesno nedejavnost. Študije so pokazale, da so ljudje v času karantene zaužili tudi do 500 kilokalorij več, pravi Poličnik, ki ga skrbi zaustavitev preventivnih dejavnosti v zdravstveno vzgojnih centrih za krepitev zdravja.

Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana Petra Simpson Grom je med drugim izpostavila, da so izvedbo programa srčno-žilnih bolnikov preusmerili na model covid-19 na daljavo, ki so ga oblikovali v času epidemije spomladi.