Ko je romunsko ustavno sodišče decembra 2024 razveljavilo prvi krog predsedniških volitev, je Evropa dobila opozorilo, kako hitro se lahko volilna legitimnost sesuje v digitalnem okolju.

Cilj napada je zaupanje

V takšnih primerih napadalci pogosto ne stavijo na "spreminjanje glasov", temveč na ustvarjanje dvoma v delovanje sistema, saj je to dovolj, da se ustvari politična kriza.

To je jedro sodobnih hibridnih pritiskov: kombinacija kibernetskih incidentov in informacijskih kampanj lahko volitve spremeni v spor o resnici, še preden se začne spor o politiki.

(FOTO: Unsplash)

Estonija: tehnologija deluje, če deluje tudi družba

Estonija se pogosto navaja kot primer, da je internetno glasovanje mogoče vpeljati kot normalen demokratični kanal – vendar ne "samo" s tehnologijo. Delujoč model predpostavlja preglednost, jasna pravila, neodvisen nadzor in visoko digitalno pismenost, sicer digitalna priročnost hitro postane politična ranljivost. Najpomembnejše vprašanje tako ni "ali znamo", temveč "ali znamo graditi zaupanje": zaupanje v institucije in v postopke, ki jih razume tudi javnost, ne le strokovnjaki.

O teh vprašanjih bodo med drugim govorili na mednarodnem dogodku DIGIVOTE Launch Conference, ki ga organizira EMUNI 10. februarja, ob 14.00 v stavbi Intesa SanPaolo v Kopru. Med govorci bodo: dr. Giovanna Di Minico, Gorazd Božič (SI-CERT), mag. Simon Delakorda, dr. Alessia Sciamanna, dr. Jurij Toplak, Emil Milan Pintar, dr. Rado Bohinc in ddr. Maja Pucelj.